Napredno iskanje
sl
en hu it sl

BONZIO, Giuseppe

BONZIO Giuseppe
Foto: Grb plemiške rodbine Bonzio (Cherini-Grio, Le famiglie di Capodistria, Trieste 1998)

Foto galerija

Rojen:
januar 1710, Koper
Umrl:
neznan, Koper
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Leksikon:
Življenjepis

Rodil se je v Kopru, morda izhaja iz plemiške rodbine Bonzio, ki je leta 1485 pod koprskim podestatom Marinom postavila dva prelepa vodnjaka na trgu Brolo. Študiral je matematiko, bolj je znan kot pesnik. Vemo, da je bil član Akademije vstalih (or. Accademia dei Risorti) med leti 1754 in 1755, ko je spesnil sonet Darežlivost (or. La liberalita’) v čast podestata in kapitana Pietra Dolfina, skladno z običajem, da se tudi v poetičnem smislu počasti delo beneških upraviteljev, saj je Dolfin vzpostavil cestno povezavo med Koprom in Trstom in se po njem poimenovala Delfinova pot, »Via Delfina«.

Leta 1748 je na naročilo mestnega sveta spisal žalni govor za pokojnega škofa Agostina grofa de Brutija; naslednje leto je izšla v knjižni obliki pri beneški založbi Storti. Pri istem založniku so leta 1771 izšle tudi njegove Lirične poezije (or. Poesie liriche), k temu ga je nagovorila zelo izobražena prijateljica Santa grofica Borisi Gavardo, ki so izšle skupaj s pesnitvami markiza Dionisa Gravisija: gre za kartonasto izdajo v oktavu, posvečeni senatorju Nicoloju Bereganu, ki je bil koprski podestat in kapitan v letih 1766-1767. Literarni kritiki se dobro odzivajo na njegovo poezijo, ki se dviga nad mnoštvom povprečnih skladateljev verzov (…), očitna je podobnost s Chiabrero, ki je znal naši ljudski poeziji vdahniti milost in moč dveh izmed največjih lirikov učene Grčije, in z Benedettom Menzinijem; markiz Gravisi pa je bil nadarjen učenec grške šole lirike, ki se je prerodila v Rimu s Horacem. Očitno je hotela avtorica predgovora združiti oba poeta zaradi njune klasične izobrazbe in, da bi ju uvrstila v zgodovino italijanskega pesništva Settecenta, kot je to kasneje storil Moschini v svoji beneški literarni zgodovini. Bonzio je prevedel tudi Voltairovo tragedijo Alzira, ki je bila večkrat predvajana v italijanskih gledališčih in bila vključena v Teatro tragico.

Iz pisemskega dopisovanja je razvidno, da so tudi istrske dame ustvarjale kulturni utrip tega obdobja in da so s svojim doprinosom ohranjale kulturno izročilo med Istro in Benetkami, kot je razvidno iz pisemske korespondence med Caterino Loredan Mocenigo in Girolamom Gravisijem.

Bonzio je bil velik prijatelj koprskega učenjaka Gian Rinaldija Carlija.

Dela

Bonzio, G.: Ne funerali dell’illustriss., e reverendiss. monsig. Agostino conte Bruti vescovo di Capodistria. Orazione di Giuseppe Bonzio detta il di 7. settembre dell’anno 1747, In Venezia 1748.

Bonzio, G. – D. Gravisi: Poesie liriche, Venezia 1771.

Viri in literatura

Giannantonio MOSCHINI, Della letteratura veneziana del secolo XVIII fino a’nostri giorni, Tom. 4, Venezia 1808, str. 105.

Pietro STANCOVICH, Biografia degli uomini distinti dell’Istria, Trieste 1829, str. 292.

Baccio ZILIOTTO, Capodistria, Trieste 1910, str. 73.

Francesco SEMI, Istria e Dalmazia: uomini e tempi, Vol. 1, Udine 1991, str. 258.

Avtor/-ica gesla: Peter Štoka, Knjižnica Koper
Datum prvega vnosa: 13. 3. 2019 | Zadnja sprememba: 21. 1. 2025
Peter Štoka. BONZIO, Giuseppe. (1710-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 19. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/bonzio-giuseppe/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 10. 4. 2019

SLANA, Miroslav

4. julij 1949–21. februar 2019
Primerjalno književnost je študiral v Ljubljani in Zagrebu. Večino svojega življenja je preživel v Mariboru, kjer je tudi umetniško ustvarjal kot s...
Datum vnosa: 17. 5. 2017

KOROŠEC, Ladko

3. avgust 1920–21. marec 1995
Bil je eden vidnejših slovenskih opernih pevcev. Petje je študiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani, poleg petja pa je obiskoval tudi dramsko šolo...
Datum vnosa: 7. 1. 2019

LEVSTIK, Vladimir

Pesnik, pisatelj in prevajalec, ki je slovenskim bralcem približal zakladnico ruske in francoske literature ter dobitnik Prešernove nagrade.