Részletes keresés
hu
sl en it hu
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

BONZIO, Giuseppe

BONZIO Giuseppe
Foto: Grb plemiške rodbine Bonzio (Cherini-Grio, Le famiglie di Capodistria, Trieste 1998)

Foto galéria

Született:
januar 1710, Koper
Elhunyt:
neznan, Koper
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:

Rodil se je v Kopru, morda izhaja iz plemiške rodbine Bonzio, ki je leta 1485 pod koprskim podestatom Marinom postavila dva prelepa vodnjaka na trgu Brolo. Študiral je matematiko, bolj je znan kot pesnik. Vemo, da je bil član Akademije vstalih (or. Accademia dei Risorti) med leti 1754 in 1755, ko je spesnil sonet Darežlivost (or. La liberalita’) v čast podestata in kapitana Pietra Dolfina, skladno z običajem, da se tudi v poetičnem smislu počasti delo beneških upraviteljev, saj je Dolfin vzpostavil cestno povezavo med Koprom in Trstom in se po njem poimenovala Delfinova pot, »Via Delfina«.

Leta 1748 je na naročilo mestnega sveta spisal žalni govor za pokojnega škofa Agostina grofa de Brutija; naslednje leto je izšla v knjižni obliki pri beneški založbi Storti. Pri istem založniku so leta 1771 izšle tudi njegove Lirične poezije (or. Poesie liriche), k temu ga je nagovorila zelo izobražena prijateljica Santa grofica Borisi Gavardo, ki so izšle skupaj s pesnitvami markiza Dionisa Gravisija: gre za kartonasto izdajo v oktavu, posvečeni senatorju Nicoloju Bereganu, ki je bil koprski podestat in kapitan v letih 1766-1767. Literarni kritiki se dobro odzivajo na njegovo poezijo, ki se dviga nad mnoštvom povprečnih skladateljev verzov (…), očitna je podobnost s Chiabrero, ki je znal naši ljudski poeziji vdahniti milost in moč dveh izmed največjih lirikov učene Grčije, in s Benedettom Menzinijem; markiz Gravisi pa je bil nadarjen učenec grške šole lirike, ki se je prerodila v Rimu s Horacem. Očitno je hotela avtorica predgovora združiti oba poeta zaradi njune klasične izobrazbe in, da bi ju uvrstila v zgodovino italijanskega pesništva Settecenta, kot je to kasneje storil Moschini v svoji beneški literarni zgodovini. Bonzio je prevedel tudi Voltairevo tragedijo Alzira, ki je bila večkrat predvajana v italijanskih gledališčih in bila vključena v Teatro tragico.

Iz pisemskega dopisovanja je razvidno, da so tudi istrske dame ustvarjale kulturni vtrip tega obdobja in, da so s svojim doprinosom ohranjale kulturno izročilo med Istro in Benetkami, kot je razvidno iz pisemske korespondence med Caterino Loredan Mocenigo in Girolamom Gravisijem.

Bonzio je bil velik prijatelj koprskega učenjaka Gian Rinaldija Carlija.

Bonzio, G.: Ne funerali dell’illustriss., e reverendiss. monsig. Agostino conte Bruti vescovo di Capodistria. Orazione di Giuseppe Bonzio detta il di 7. settembre dell’anno 1747, In Venezia 1748.

Bonzio, G. – D. Gravisi: Poesie liriche, Venezia 1771.

A bejegyzés szerzője: Peter Štoka, Knjižnica Koper
Az első bevitel dátuma: 13. 3. 2019 | Utolsó módosítás: 31. 7. 2020
Peter Štoka. BONZIO, Giuseppe. (1710-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 4. 10. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/bonzio-giuseppe/
Hiba bejelentése