Napredno iskanje
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

BERLIČ, Marjan

Vir: osebni arhiv Berlič Marjan ml. - Slika posneta v obdobju med drugo svetovno vojno.

Foto galerija

Rojen:
5. december 1921, Ptuj
Umrl:
14. januar 2015, Ptuj
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Rodil se je očetu Alojzu in materi Mariji, rojeni Tement. Otroštvo je preživel na Ptuju in tu leta 1936 končal Državno meščansko šolo Ptuj. Do leta 1938 se je v Ljubljani izučil za električarja in se zaposlil pri Zadružni elektrarni Ptuj, nato pa odšel v Kumbor v Boki Kotorski, kjer je obiskoval strojno mornarsko šolo (1938–1941). Šolanje so zaradi vojnih razmer morali pospešiti, zato je diplomiral že konec februarja 1941 in bil takoj premeščen na delovno mesto na križarko Dalmacija. V Boki Kotorski je bil nato zajet in zaprt v vojaško taborišče s strani sovražne vojske, vendar mu je uspelo pobegniti in se vrniti na Ptuj.

Na Ptuju je spoznal kasnejšo ženo Jelko, s katero sta si ustvarila dom in imela dva sinova – Marjana in Gabrijela. V Mariboru so ga leta 1941 zaposlili kot strojnega mojstra gradbene stroke v tovarni letal, pri stavbeni firmi Mayreder, Keil, List & CO, nato pa so ga med letoma 1943 in 1944 poslali v Strnišče, kjer je sodeloval pri gradnji dimnika za potrebe nove tovarne glinice in aluminija, ki jo je gradila nacistična Nemčija.

Po vojni (1947) se je zaposlil v Tovarni glinice in aluminija Strnišče (TGA, današnji Talum), kjer je ustanovil prvo tovarniško gasilsko društvo, postal vodja energetskega obrata Kotlarna, član upravnega odbora in prvi predsednik delavskega sveta TGA (1950). Od leta 1957 dalje je bil še šest let direktor opekarne Ptuj, nato pa 16 let direktor Montažnega podjetja Elektrokovinar Ptuj, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1979.

Poleg redne zaposlitve je bil izjemno aktiven na gasilskem in športnem področju. Že kot otrok se je zanimal za šport in bil član takratnega Gimnastičnega društva Južni sokol. Z dvanajstimi leti se je priključil nogometnem klubu (NK) Drava. Bil je tudi pobudnik za izgradnjo stadiona v Kidričevem ter igralec in ustanovitelj prvega nogometnega kluba v Kidričevem NK Aluminij (1946). Leta 1945 se je včlanil v Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Ptuj in skozi leta dosegel številne uspehe. Iz predavatelja na gasilskih tečajih je napredoval v gasilskega častnika, pozneje je bil član upravnega odbora, v letih 1961–1974 pa še predsednik PGD Ptuj in šest let tudi predsednik Območne gasilske zveze Ptuj. Leta 1978 je dosegel, da se je v celoti dokončala gradnja gasilskega doma, v PGD Ptuj pa je ustanovil tudi potapljaško ekipo in ekipo za reševanje na vodi. Bil je tudi ustanovitelj Brodarskega društva Ranca Ptuj ter Boksarskega kluba Ptuj.

  • gasilska plamenica I., II. in III. stopnje
  • priznanje in značka PGD Ptuj za udeležbo na več kot 300 intervencijah
  • zlata plaketa PGD Ptuj za izredne zasluge pri razvoju društva
  • medalja dela (1952)
  • red za delo (1954 in 1981)
  • red zaslug za narod (1967)
  • medalja zasluge za narod (1970)
  • zlata medalja gasilske zveze republike Hrvaške za požrtvovalnost na področju varstva pred požari (1978)
  • priznanje občinske zveze za telesno kulturo Ptuj (1963)
  • Bloudkova zlata značka (1989)
  • kipec društva PGD Ptuj, ki je najvišje društveno odlikovanje (2003)
  • priznanje za življenjsko delo na področju športa v Mestni občini Ptuj (2007)

I. Ercegovič: Moj dimnik, Aluminij, št. 9 (sept 2004), str. 3–4.
M. Ozmec: Kar se dogaja danes, ne more vzdržati, Štajerski tednik, št. 80 (8. 11. 2005), str. 3.
J. Mohorič: Nemci so vpili hip-hura, hip-hura, mi pa zdravo, zdravo, št. 7 (25. 1. 2011), str. 15.
M. Berlič ml: Prispevek k literaturi (kopijo hrani arhiv KIP).

Avtor/-ica gesla: Eva Reberšak, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 12. 5. 2020 | Zadnja sprememba: 18. 5. 2020
Prijavi napako