Po končanem šolanju na Osnovni šoli Toneta Žnidariča (današnja Mladika) in gimnaziji na Ptuju je študiral kemijo in biologijo na takratni Pedagoški akademiji v Mariboru, kjer je leta 1980 diplomiral.
Kot vzgojitelj je delal v Vzgojno poboljševalnem domu v Radečah (1970–1972), Vajenskem domu v Ljubljani (1972–1974), Vzgojno-izobraževalnem zavodu v Višnji Gori (1974–1979), nato pa je poučeval kemijo in biologijo na Osnovni šoli Markovci (1981–1989). Od leta 1989 je služboval kot sekretar ptujske Občinske zveze prijateljev mladine, leta 1992 je bil na listi Liberalne demokratske stranke (LDS) izvoljen za poslanca prvega sklica državnega zbora RS (1992–1996), v tem času pa je bil tudi predsednik občinskega odbora LDS na Ptuju (1989–1996). Leta 1999 je ustanovil ptujsko enoto združenja Ozara, ki pomaga ljudem s težavami v duševnem razvoju, in tam deloval do upokojitve (2007).
Z literarnim ustvarjanjem je pričel že v srednji šoli in svoje pesmi objavljal v Delu in Domači rasti.
V osemdesetih letih je pričel kipariti, najprej v kamnu, nato sta ga prevzela glina in les, nazadnje pa se je posvetil predvsem kiparstvu v lesu. Svoja kiparska dela je predstavil na šestih samostojnih razstavah, sodeloval pa je tudi na več kot desetih skupinskih razstavah. Prvič je samostojno razstavljal leta 1980 v Višnji Gori, zatem trikrat v domačem Ptuju (1991, 1996 in 2016) ter v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem in mariborski Metalni.
pesniške zbirke:
prva pesniška zbirka Mrakote, ki jo je izdal v samozaložbi (1987)
Tiktakanje (2000)
Molajke (2015)
prozno delo:
Zavod (1996), v katerem avtobiografsko opisuje dogajanje v vzgojnem domu.
N. Vodušek: Široke sanje sem sanjal…: srečanje s pesnikom Gabrielom Berličem, Tednik, št. 1 (7. 1. 1988), str. 3.
S. Pičerko Peklar: Lesene skulpture iz borlskega mostu, Večer, št. 48 (27. 2. 2016), str. 23.
S. Gačnik: Andrej Božič, Gabriel Berlič: razstava, Ptuj, 1991.