Miha MATE

Miha Mate je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju in gimnazijo v Kočevju. Prve zgodbe in pesmi je objavljal še kot gimnazijec v Kočevskih novicah, kjer je bil tudi novinar, pozneje pa je urejal študentsko prilogo Dolenjskega lista in sodeloval pri drugih slovenskih časopisih in revijah. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je diplomiral iz slovenščine in srbohrvaščine.

Po študiju se je leta 1968 zaposlil kot lektor slovenskega jezika in književnosti na beograjski Filološki fakulteti. Bil je tajnik Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije (ZKPO), asistent na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in urednik različnih zbirk pri založbi Mladinska knjiga, kjer je ostal vse do smrti. V zbirki Vezi je zbral dela iz jugoslovanske književnosti. Bil je tudi knjižni urednik in urednik učbenikov za osnovno šolo. Kot avtor knjig je promotor Ribnice in ribniškega humorja. V Ribnici je skupaj z Janezom Debeljakom organiziral festival humorja, ki je v dveh edicijah potekla leta 1986 in 1988. Na festivalih so sodelovali tedanji Slovenski in jugoslovanski humoristi in karikaturisti.

Leta 1972 je izdal knjigo ribniškega humorja Široka usta, ki šaljivo upodablja vsakdanjik Ribničanov, in v besedilo vključuje tudi narečne besede. Kot monokomedija so bila v 1986 uprizorjena v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Njegova prva mladinska knjiga Leskova mladost je izšla 1976, tri leta kasneje so izšle Pobegle kolebnice, 1982 Bosopeta druščina in 1985 še njeno nadaljevanje Kurja vojska, ki skupaj z Leskovo mladostjo tvorijo nekakšno trilogijo vaških dogodivščin in pripetljajev. Moderna pripoved Papagaj Bine (1992) je prav tako avtobiografska. Življenje revnih egipčanskih in tunizijskih otrok je opisal v literarnem potopisu Pesek v dlaneh (1993). Leto kasneje je izšla njegova najbolj znana mladinska povest Babica v supergah. Zadnje delo, Smeh in solze moje doline, je izšlo 1999. V njem je zbranih 24 kratkih zgodb iz njegovih krajev. Po Matetovi prvi knjigi Široka usta (izšla 1972) so 1986 uprizorili gledališko igro v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Skupno je napisal 15 proznih del. Več let se je ukvarjal tudi z južnoslovanskimi književnostmi in napisal čez 200 študij, recenzij, člankov, esejev in radijskih šol. Njegova dela so prevedena v tuje jezike ter večkrat ponatisnjena.

Kot organizator festivala humorja v Ribnici in avtor leposlovnih del, ki se vsebinsko navezujejo na Ribničane, je zaslužen za ohranjanje in popularizacijo ribniške kulturne dediščine.