Vida GORJUP POSINKOVIĆ

Rodila se je očetu Borisu Gorjupu, profesorju, in materi Nevenki, roj. Vuga, profesorici. Mož Jadran Posinković je uni. dipl. inženir gradbeništva (UDIG), poročila sta se 1978. leta, imata dva sinova, Mateja (1978) in Zorana (1982). Živi v Izoli.

Med letoma 1960 in 1968 je obiskovala Osnovno šolo Vojke Šmuc Izola, nato se je vpisala na Gimnazijo Koper, kjer je leta 1972 maturirala, študij je nadaljevala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za angleški in italijanski jezik s književnostjo, diplomirala je leta 1979.

Od 1979 do 1980 je bila zaposlena v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper in zatem na Osnovni šoli Janka Premrla Vojka Koper, od 1980 do 2001 na TV Koper Regionalnega RTV-centra Koper/Capodistria, od 2001 do 2006 na Slovenski izseljenski matici v Ljubljani kot odgovorna urednica publikacij, nazadnje do upokojitve leta 2013 kot urednica pri Primorskih novicah v Kopru. Od 1993 do 2004 je bila glavna urednica revije Primorska srečanja; prevajala je za skupnost Alpe-Jadran, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, za ZRS Univerze na Primorskem in druge založbe na obeh straneh zahodne slovenske meje. Pripravila je več avtorskih dokumentarnih oddaj za TV Slovenija. Za televizijsko oddajo Mračna leta Benečije je prejela nagrado Darka Bratine (Gorica, 1999). Njeno delo je težilo k raziskovalnemu novinarstvu. Pri novinarskem in uredniškem delu si je prizadevala za ostritev identitete primorskega prostora, zlasti v pogovornih oddajah Izostritev in seriji etnoloških reportaž iz slovenske Istre. Veliko pozornosti je namenjala povezovanju matice s slovensko manjšino v Italiji. Za revijo Primorska srečanja je napisala niz aktualnih in prodornih uvodnikov, medijska vrata je odpirala avtorjem, ki so oživljati spomine na spregledane strani slovenske zgodovine (tigrovci, primorska duhovščina). Dolgoletno spremljanje življenja narodnih manjšin, vprašanja nacionalne identitete in ohranjanja narodove samopodobe jo je leta 2001 pripeljalo k Slovenski izseljenski matici. V prepričanju, da je prišel čas narodne sprave, je sprožila proces preoblikovanja revije za Slovence po svetu Rodna gruda, kar je pripeljalo do revije Slovenija.svet, ki jo je urejala poldrugo leto. Kljub posodobljeni obliki in novi vsebinski kakovosti pa revija ni bila deležna političnega konsenza. O tem je bilo v javnih občilih objavljenih veliko polemičnih vesti in poročil. Vseskozi je namenjala pozornost tudi morju, ki da je Slovence zaznamovalo z odprtostjo in še neodkritimi priložnostmi. O dokumentarnem filmu Mračna leta Benečije (serija Dosjeji) je v Večeru pisala Melita Forstnerič Hajnšek, v Delu pa Marko Bauer, ki je zapis posvetil tudi dokumentarnemu filmu V imenu preživetja, prav tako iz serije Dosjeji. Njen portret je za Radio Slovenija pripravil Ivan Merljak v oddaji Naš gost, za Radio Trst A pa Loredana Gec v nizu oddaj Istrska srečanja.