Jernej KRČ

Gorski vodnik in alpinist Jernej Krč je bil prvi jezerski uradno priznani slovenski gorski vodnik z opravljenim gorskovodniškim državnim izpitom. Član Kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva je bil med leti 1901 in 1924.
Opravljal je delo oskrbnika Cojzove koče na Kokrskem sedlu vse od njenega odprtja, pa do leta 1899. Kasneje je bil tudi prvi oskrbnik Češke koče med leti 1899 in 1920. Večino stvari za oskrbo planincev v koči je sam prinesel iz doline.
Kot gorski vodnik je največ vodenj opravil na Veliko Koroško Babo, Grintavec, Kočno in ostale vrhove Kamniško – Savinjskih Alp. Izkazal se je kot alpinist, s kar nekaj prvenstvenimi vzponi. Med drugimi je s soplezalcem prvi preplezal grapo med Veliko in Malo Koroško Babo.
Vključeval se je v gorska reševanja. Posebej se je izkazal z gorskim reševanjem v zahtevni gorsko reševalni akciji v letu 1913, ko se je smrtno ponesrečil ljubljanski študent Petrič, ki je omahnil z grebena Kranjska Rinka – Skuta v ledeniško razpoko Skutinega ledenika.
Na Jezerskem je deloval kot mežnar in organist. Med leti 1921 in 1924 pa je bil tudi župan občine Jezersko, zavzemal se je za socialne pravice prebivalcev Jezerskega. Njegova ambicioznost, vztrajnost in odločnost je dala takratnemu jezerskemu življenju svojevrsten pozitiven pečat, prav zato so ga zapisali v Jezerski kroniki v poglavje Pomembnejši ljudje na Jezerskem.