Ricerca avanzata
it
en hu it sl

Alojz KUHAR

Portret Alojza Kuharja
Fototeka KOK - Alojz Kuhar

Galleria fotografica

Nato:
18. June 1895, Kotlje, Ravne na Koroškem, Slovenija
Morto:
28. October 1958, New Yorku, ZDA
Lessico:
Biografia

V osnovno šolo je začel hoditi leta 1902, kasneje pa je obiskoval gimnazijo v Celovcu, kjer je maturiral z odliko leta 1914. Odločil se je za študij bogoslovja in 18. junija leta 1918 tudi doživel posvetitev v duhovnika. Kot kaplan je najprej služboval v Črni na Koroškem, a se je zaradi bojev na Koroškem že maja 1919 umaknil v Ljubljano. Istega leta je odšel v Pariz, kjer je študiral politične vede in časnikarstvo. Leta 1923 je diplomiral na Ecole libre des Sciences politiques. Za kratek čas se je vrnil v Jugoslavijo. Nadaljeval je študij na pravni fakulteti sorbonske univerze in bil vmes, leta 1925 v Nemčiji. Zatem je odšel v Anglijo, postal kaplan na dekliški visoki šoli. V letu 1926 se je jeseni vrnil v Pariz. Tu je začel s študijem ekonomije in leta 1926 doktoriral. Bil je socialni referent za izseljence na jugoslovanskem veleposlaništvu in hkrati dopisnik Slovenca. V Parizu je ostal do leta 1930. Po vrnitvi v Ljubljano je postal za 10 let zunanjepolitični urednik Slovenca, leta 1935 pa tudi zunanjepolitični komentator ljubljanskega radia. Začetek druge svetovne vojne je dočakal v Ljubljani in 29. marca 1941 še zadnjič po radiu pozval Slovence k slogi. Usodni zanj so bili govori, ki jih je naslovil slovenskim domobrancem. Veliko ljudi ga je zaradi tega obsojalo. Po vojni je Alojz Kuhar pretrgal vse stike s politiko in se oprijel svojega duhovniškega poklica. Postal je prvi izseljenski duhovnik v Angliji. Vzporedno je tudi študiral zgodovino v Cambridgeu. Že med študijem, ki ga je dokončal 26. novembra 1949, je resno razmišljal o vrnitvi na Koroško. Njegova disertacija je bila natisnjena v dveh izdajah (1959, 1962). Po študiju je živel v zdravilišču Warley na periferiji Londona in bil tam hišni duhovnik. Leta 1950 je sprejel ponudbo Odbora za svobodno Evropo in odpotoval v New York. Tam je osem let vodil tiskovni urad za begunce iz Jugoslavije in tudi urejal bilten Odbora. Za kratek čas se je leta 1951 vrnil v Anglijo, ko je pomagal organizirati mednarodno zborovanje Evropskega gibanja. Avgusta 1956 je resno zbolel, vendar se službi ni odpovedal. 29. oktobra 1958 je dr. Alojz Kuhar v bolnišnici umrl. Pokopali so ga 1. novembra 1958 na slovenskem pokopališču fare sv. Križa v obmorskem Bridgeportu, severno od New Yorka.

Opere
  • Poglavje iz tragedije koroških Slovencev, v: Zborniku-koledarju Svobodna Slovenija (1956),
  • The Conversion of the Slovenes and the German – Slav Ethnic boundary in the Eastern Alps (1959),
  • Slovene medieval history (1962).
Fonti e letteratura
  • Koroški fužinar, 1959, št. 1-3, str. 31.
  • Koroški fužinar, 1993, št. 2, str. 19.
  • Sušnik Tone: Zbornik o dr. Alojzu Kuharju. Kotlje, 1993.
  • Osojnik, Miroslav: Bratje Kuhar – Prežihovi “pobi”. Ravne na Koroškem, 2003.
  • 120 Voranc : — in teče življenje pod Goro — . Ravne na Koroškem, 2013, str. 81.
  • Osojnik Miroslav & Verdinek Bojana: Ddr. Alojzij Kuhar, zamolčani rodoljub. Ravne na Koroškem, 2019.
Autore/autrice della voce: Simona Šuler Pandev, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika
Data del primo inserimento: 13. 1. 2020 | Ultima modifica: 30. 12. 2025
Simona Šuler Pandev. Alojz KUHAR. (1895-1958). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 5. 11. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/alojz-kuhar/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 6. 3. 2018

p. Stanislav ŠKRABEC

7. January 1844–6. October 1918
P. Stanislav Škrabec se je rodil v Hrovači pri Ribnici s krstnim imenom Anton očetu Antonu in materi Mariji. Bil je najstarejši od sedmih otrok. Šo...
Data di inserimento: 3. 7. 2019

Barbara CELJSKA

ok. 1392–11. July 1451
Barbara je bila najmlajša hčerka Hermana II. in Ane Schaunberške. Veliki strateg Celjskih Herman II. je pri načrtovanju družinskega vzpona tudi nje...
Data di inserimento: 14. 9. 2026

Jakob PALIR

1. May 1866–29. September 1959
Duhovnik in nabožni pisec, ki od faranov ni pobiral cerkvenih dajatev.