Adolf – Šumski MEDVEŠEK

Rodil se je v številni in revni družini v Žabji vasi pri Novem mestu. Njegov oče Ludvik Medvešek st. je odšel na delo v Ameriko in tam deloval med slovenskimi izseljenci, enako njegov brat Milan Medvešek, brat Ludvik Medvešek ml. pa je kot farmacevtski strokovnjak služboval v vojski.

Medicino je študiral v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Študij je tik pred diplomo prekinila druga svetovna vojna. Vrnil se je v Novo mesto, kjer se je povezal z osvobodilnim gibanjem. Postal je aktivist Osvobodilne fronte, avgusta 1941 pa član Komunistične partije. Zadolžen je bil za politično delo in pripravo odpora zoper okupatorja na desnem bregu Krke, v novomeškem okrožju. Maja 1942 je odšel v partizane. Najprej se je pridružil Vzhodnodolenjskemu odredu, nato pa Gorjanskemu bataljonu Krškega odreda. Opravljal je sanitetne naloge, skrbel za ranjene borce, deloval je tudi v manjši partizanski bolnišnici blizu Pleterij. Novembra 1942 je postal sanitetni referent Cankarjeve brigade, v začetku leta 1943 pa je prešel v Gubčevo brigado; kasneje je bil v 15. in 18. diviziji, nato pa je bil vpoklican v sanitetni oddelek Glavnega štaba NOV.

Leta 1945 je v Beogradu dokončal študij medicine. Ostal je v Jugoslovanski ljudski armadi, kjer je bil generalmajor sanitetne službe. Najprej je bil splošni zdravnik v vojski, leta 1955 pa je na Vojaški medicinski akademiji JLA v Beogradu končal specializacijo iz rentgenologije. Istega leta je bil imenovan za upravnika vojaške bolnice v Splitu, deset let pozneje pa je bil premeščen v Ljubljano za upravnika področne vojaške bolnice. Tu je ostal vse do upokojitve leta 1972.

Bil je nosilec številnih vojnih in mirnodobnih priznanj in odlikovanj, med drugim partizanske spomenice 1941.