France TOMŠIČ

Njegov oče je bil Jožef Tomšič, orožniški poročnik, mati pa Marija, roj. Lunder. Njegov brat Janez Tomšič je bil kontraadmiral, sestra Marija Tomšič, višja medicinska sestra, pa je bila pionirka zdravstvene nege na Dolenjskem. Osnovno šolo (1911–1915) in gimnazijo (1915–1923) je obiskoval v Novem mestu. Po maturi se je leta 1923 vpisal na študij slavistike v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1928. Nato se je izpopolnjeval na Jagelonski univerzi v Krakovu in Varšavi (1928–1929). Decembra 1930 je v Ljubljani promoviral z disertacijo z naslovom Jezik v Janeza Svetokriškega Sacrum Promptuarium. Leta 1934 je opravil strokovni izpit za profesorja slovenščine in srbohrvaščine z latinščino kot stranskim predmetom.

Sprva je bil suplent na Mestni ženski realni gimnaziji in na I. realni gimnaziji v Ljubljani. Nato je učil na gimnaziji v Kranju (1933–1938) in klasični gimnaziji v Ljubljani (1938–1948). Zatem je bil najprej predavatelj na Višji pedagoški šoli v Ljubljani (1947–1953), leta 1953 pa je na Filozofski fakulteti v Ljubljani postal izredni profesor za starocerkvenoslovanščino in slovansko filologijo. Med letoma 1961 in 1973 je predaval samo še honorarno, saj je leta 1961 postal znanstveni svetnik pri komisiji za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis SAZU ter sodeloval v glavnem uredniškem odboru pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika. To delo je opravljal do upokojitve leta 1973.

Znanstveno je raziskoval zgodovino slovenskega knjižnega jezika in slovansko filologijo. Na zborovanjih in kongresih je imel več referatov, med katerimi jih je bilo veliko na temo Brižinskih spomenikov. Na področju slovnice sta njegovi najpomembnejši razpravi Poglavje iz slovenske historične sintakse iz leta 1955 in Refleksivni glagoli v slovenščini. Objavljal je v strokovnih revijah Slovenski jezik, Slavistična revija ter Jezik in slovstvo.

Leta 1938 je sestavil Nemško-slovenski slovar in leta 1958 Slovensko-nemški slovar. Bil je član različnih terminoloških komisij. Sodeloval je v pravopisni komisiji in bil soavtor Slovenskega pravopisa 1962, prav tako je sodeloval pri redakciji krajevnih imen v Krajevnem leksikonu. Bil je lektor nekaterih strokovnih časopisov, na primer Arheološkega vestnika, Pravnika, Jamarja in Biološkega vestnika. Je tudi avtor biografskih, spominskih in slavnostnih člankov o pomembnih jezikoslovcih, med njimi o Ivanu Koštiálu, Franu Ramovšu, Rajku Nahtigalu in Franu Grivcu. Leta 1943 je izdal Starocerkvenoslovansko slovnico in čitanko za višje razrede srednjih šol.