ZORKO, Marko

Marko Zorko je bil rojen v času druge svetovne vojne v Mariboru. Oče Karel je bil po poklicu ravnatelj, mati Nada pa slavistka. Preden so se ustalili v Mariboru na Celjski ulici, so se večkrat selili po okolici mesta. Marko je bil gimnazijec na današnji Drugi gimnaziji, potem pa se je vpisal na AGRFT v Ljubljani. Študiral je dramaturgijo, a je za vselej ostal v absolventskem letu.
Sprva je delal kot knjižničar na SAZU, kasneje kot novinar na Radiu Slovenija. Sodeloval je pri Štefkinem kotičku, najbolj prepoznavni pa sta bili njegova rubrika Točno opoldne in satirična oddaja Stergo ergo na Valu 202. Tako kot je na radiu na humoren način komentiral aktualno dogajanje, je to počel tudi v pisani besedi.
Pisal je kolumne za Sobotno prilogo Dela, Večerovo prilogo 7D in za Mladino. Pod psevdonimom Gerta Kuper je objavljal v Komunistu. Tudi ko je za Razglede v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pisal Skrivni dnevnik dr. Janeza Drnovška, se pod zapisi ni podpisoval s svojim imenom in dolgo časa se ni vedelo, da jih piše prav on. Dr. Janez Drnovšek je bil brat njegove partnerke, kasnejše žene Helene Drnovšek, a ga to ni ustavilo pri pisanju. Zmeraj je rad povedal resnico ter razkrival krivice in nepravilnosti. Četudi so bila njegova besedila duhovita, nam vselej dajo misliti.
Tudi ko je z družino zaradi soprogine službe nekaj časa živel v Avstraliji in na Irskem, ni prenehal s pisanjem. Tako je leta 2001 izdal svojo prvo knjigo, ki jo je naslovil Mein Kampf. Gre za avtobiografijo, v kateri so zbrane kolumne, ki jih je več let pisal za 7D. Šest let kasneje je izdal še drugo knjižno delo. Tokrat je šlo za posebno kuharsko knjigo, ki to pravzaprav ni. V knjigi z naslovom Knjiga mrtvih je namreč zbral raznovrstne recepte, ki niso vsi užitni, ter jih prepletel z zgodbami in anekdotami, spet seveda vse na duhovit način, a z globljim, skritim namenom. Želel je, da ljudje razmislijo, preden zaužijejo drugo živo bitje in da se zavedajo, kaj jedo. Tako kot v njegovih kolumnah se je tudi v dveh izdanih knjigah izkazalo, da je Marko Zorko vselej skozi humor poučeval in opozarjal na nepravilnosti v družbi.
Bil je široko razgledan, domiseln in duhovit, sicer pa je veljal za uživača in svobodnjaka. Z ženo in dvema otrokoma je, z izjemo let v tujini, živel v Dolskem pri Ljubljani. V letu pred smrtjo se je lotil še pisanja bloga, ki ga je poimenoval Erostanatos – Resnična zgodba mojega življenja.
Marko Zorko, ki je za svoje rojstno mesto zmeraj izbiral najlepše besede, je bitko z dolgotrajno in neozdravljivo boleznijo pljuč izgubil v štiriinšestdesetem letu starosti.
Leto po njegovi smrti je njegova mati Nada Kranjc izdala življenjepis, ki nosi naslov Brez gospoda in v njem se seveda spominja tudi svojega sina. Leta 2014 so izdali še njegova zbrana dela v knjigi Zapiski Gerte Kuper in Skrivni dnevnik Janeza Drnovška.