VRATUŠA, Anton

Diplomiral je leta 1941 iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in za tem še doktoriral z razpravo Levec in Ljubljanski zvon. Kmalu po začetku vojne v Jugoslaviji se je pridružil NOB, zaradi česar je moral v naslednjem letu in pol prestati internacijo in več taborišč v Italiji. Po kapitulaciji Italije se je spet pridružil slovenskim partizanom, kjer je do konca vojne opravljal vojaške in politične dolžnosti. Od leta 1945 dalje je bil na visokih političnih funkcijah v Beogradu in Ljubljani. Med najbolj vidnimi sta bili funkciji podpredsednika Zveznega izvršnega sveta in predsednika Izvršnega sveta skupščine SRS (podpredsednik zvezne oz. predsednik republiške vlade). Bil je tudi ambasador (veleposlanik) SFRJ pri Organizaciji združenih narodov. Ker je v Beogradu leta 1950 končal še študij politologije, je lahko postal redni profesor političnih ved na Univerzi v Beogradu in na FSPN (danes Fakulteta za družbene vede) v Ljubljani.
Objavil je številne članke o gospodarskih in političnih temah Jugoslavije, gibanju neuvrščenih, narodnih manjšinah, trajnostnem razvoju in drugem.
Od leta 1985 je bil redni član SAZU. Vse od ustanovitve je bil tudi aktivni sodelavec Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija na Petanjcih. Aktivno se je zavzemal za ustanovitev Pomurske akademsko znanstvene unije (PAZU), katere član je bil prav tako od vsega začetka. Prav kot sodelavec Šiftarjeve fundacije in PAZU-ja se je vse do zadnjega redno udeleževal prireditev v Prekmurju in še posebej v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota.
Leta 2021 so pri založbi Beletrina posthumno izšli njegovi spomini na vojni leti 1943 in 1944 z obsežno spremno študijo zgodovinarja Sandija Volka.

Ob 110. letnici rojstva je februarja 2025 v prostorih SAZU v Ljubljani in v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota potekal dvodnevni simpozij o njegovem življenju in delu. Oktobra istega leta so na njegovi rojstni hiši v Dolnjih Slavečih odkrili spominsko ploščo.