Oče Vincenc je bil iz Dobravelj pri Ajdovščini in je bil kot paznik zaposlen v koprski kaznilnici. Mati Antonia Zubić, iz Kotel pri Humi v Istri, je bila gospodinja in mati petih otrok. Ivan Vouk je obiskoval osnovno šolo in nato učiteljišče v Kopru. Po maturi je dve leti poučeval v ljudski šoli v Črnotičah v Istri. Od 1907 do 1911 je učil v koprskem učiteljišču in nato v Gorici. Med prvo svetovno vojno se je zatekel v Trst, kjer je učil na tečajih goriških učiteljišč. Po vojni je bil zaposlen na Ciril-Metodovi šoli in na trgovski zasebni šoli. V številnih slovenskih organizacijah je zasedal pomembne funkcije, med njimi npr. Društvo Edinost, Ljudski oder (predsednik), slovensko gledališče (zadnji intendant), v Zvezi jugoslovanskih učiteljskih društev Julijske krajine, učiteljskem pevskem zboru (predsednik). Po Gentilejevi šolski reformi je zbežal na Ig, kjer je bil najprej šolski upravitelj, nato šolski referent na prosvetnem oddelku Dravske banovine. Leta 1944/1945 so ga kot aktivnega člana OF aretirali in internirali v taborišče Dachau. Po osvoboditvi je deloval kot šolski referent na prosvetnem ministru v Ljubljani. Leta 1946 se je upokojil.
Najbolj se je uveljavil kot prevajalec. Prevajal je večinoma rusko prozo, vendar zasledimo tudi prevode iz nemščine, italijanščine in drugih slovanskih jezikov. Prvi prevodi so izhajali v primorskih časopisih (npr. Edinost), od koder so nekatere daljše prevode ponatisnili v Gorici ali Trstu. Pisal je tudi romantične črtice in satirične humoreske. Mladinske črtice so niz spominov počitnic, ki jih je preživljal pri teti blizu Huma. Skoraj vse črtice so bile objavljene v tržaškem “Našem rodu”, starejše pa v večjem številu v goriškem zborniku “Luč”. Kot samostojna knjiga je izšla samo njegova zbirka dvajsetih črtic.
Prevodi:
Andrejev, N. Judež Iškarijot in drugi: Eleazar / Leonid Andrejev. Gorica: A. Gabršček, 1913.
Kryžanovskaja, J. Nemeza. Trst: Tiskarna Edinost, 1927.
Kryžanovskaja, J. Pajčevina. Trst: Tiskarna Edinost, 1928.
Tavčar, I. La cronaca di Visoko. Trst: Treves-Zanichelli, 1929. [prevedla Umberto Urbani in Ivan Vouk]
Kryžanovskaja, J. Kraljica Hatasu. Gorica: Sigma, 1931.
Scott, G. Mala trojka. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1931.
Sienkiewicz, H. Skozi pustinje in puščavo: roman iz Mahdijevih časov. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1931. [prevedla Leopold Lenard in Ivan Vouk]
Kryžanovskaja, J. Moč preteklosti. Trst: Tipografia consorziale, 1932.
Gajdar, P.Timur in njegova komanda. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1946.
Korolenko, G. Slepi muzikant. Celje: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 1946.
Iljin J. in Segal, E. Kako je človek postal velikan. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1946.
Iljin, J. Povest o velikem načrtu. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1947.
Fadejev, A. Poraz. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1948.
Florov V. in Judkevič, R. Kovine bodočnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1948.
Gorki, M. Makar Čudra in druge povesti. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1948.
Jan, V. Feničanski brod. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1950.
Dela:
Vouk, I. Obisk: in drugi spisi. Trst: Edinost, 1929.
Vouk, I. Razlaga in navodila k Novakovi Slovenski stenografiji. Ljubljana: Merkur, 1939.
Vouk, I. Parliamo sloveno: manuale di conversazione. Milano: Le Lingue estere, 1943.
Vouk, I. Dachau. Celje: Tiskarna Družbe svetega. Mohorja, 1946.
Vouk, I. Na mejniku dveh svetov. Koper: Primorska založba Lipa, 1955.
Casagrande, N. Piccolo dizionario bibliografico dei capodistriani. Koper: Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti, 2022.
Vouk, Ivan (1886–1951). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU (online). 2013. (citirano 31. 01. 2023). Dostopno na naslovu: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi814259/
Vouk, I. Na mejniku dveh svetov. Koper: Primorska založba Lipa, 1955.
