Vladimir KURET

Sin glasbenika in učitelja Ivana Kureta ter učiteljice Katarine Koren. V družini bilo osem otrok, med njimi sta bila tudi brat Emil, ki je padel v prvi svetovni vojni, ter Milan, ki je postal duhovnik. Ker sta bila starša učitelja, so živeli nad prostori za šolo, danes pa je na tem mestu župnišče. V Dekanih je obiskoval ljudsko šolo ter pripravnico, šesti gimnazijski razred pa v Trstu. V Klosterneuburgu pri Dunaju je leta 1908 zaključil višjo šolo za vinarstvo in sadjarstvo. Med letoma 1909 in 1913 je služboval kot kmetijski strokovnjak v Dalmaciji. Italijani so budno nadzorovali učitelje in duhovnike, saj so jih imeli za možne sovražnike. Vladimirja so izgnali iz Kopra in ga premestili v Tolmin. Zaradi možnega širjenja nevarnih idej kmečkemu prebivalstvu so ga internirali.

V tem času se je družina zaradi finančne stiske preselila v Gorico. Vladimirjev oče je hudo zbolel in bil zato tudi predčasno upokojen. Med prvo svetovno vojno se je morala družina preseliti v Trst. Vladimir je še naprej deloval kot kmetijski strokovnjak: med letoma 1913 in 1919 v Istri, do leta 1922 v Črnomlju, do začetka leta 1930 v Ljubljani in od konca tega leta naprej v Mariboru. Vladimir je bil tudi strokovni učitelj, ki je skrbel za knjižnico v Šentjurju, in agronom, ki je veliko prispeval k organizaciji trsnic ter uvajanju kakovostnega trsnega izbora.

Svoje beletristične prispevke je objavljal v Slovanu in Ljubljanskem zvonu (1908–10). Kasneje je pisal samo o svoji stroki in objavljal v Primorskem Gospodarju, Kmetovalcu, Sadjarju in vrtnarju, Grudi, Naših goricah in v koledarjih Kmečke zveze ter koledarju sindikalskega glasila Železničar.