Viktorija DABIČ

Vika (roj. Cvirn) je osnovno šolo obiskovala v Markovcih in na Ptuju. Po opravljeni maturi na ptujski gimnaziji (1960) se je vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani in absolvirala študij slovenskega in angleškega jezika s književnostjo. V času študija je v študentskem naselju delovala kot knjižničarka in prostovoljka za pomoč tujim študentom pri učenju slovenskega jezika.

Svojo službeno pot je začela na Ekonomski šoli Ptuj (1965). Naslednje leto se je zaposlila na Osnovni šoli Franca Osojnika na Ptuju (danes OŠ Ljudski vrt) in tam nato do konca svoje poklicne poti (1998) poučevala slovenski jezik s književnostjo. Slovenščino je poučevala tudi v programu dodatnega poklicnega izobraževanja odraslih v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem in na Kovinarski šoli na Ptuju. V devetdesetih letih je opravljala tudi funkcijo vodje študijske skupine učiteljev slovenskega jezika za Podravje.

Zraven poučevanja je bila zaposlena še s celo vrsto drugih dejavnosti: bila je dolgoletna vodja šolske knjižnice ter literarnega in planinskega krožka, mentorica bralne značke, organizatorica pohodov po slovenskih literarnih poteh ter vodja različnih tekmovanj iz znanja slovenskega jezika in planinstva. Na šoli je organizirala šolski radio, urejala šolska glasila in bila pobudnica izdelave Zlate knjige za odlične učence. Več kot desetletje je vodila tudi šolski turistični podmladek in se zavzemala za promocijo turizma med mladimi. Tako se je v osemdesetih letih aktivno vključila v organizacijo festivala Turizmu pomaga lastna glava, katerega namen je bil spodbuditi zanimanje mladih za turistično ponudbo domačega kraja, kot dolgoletna predsednica Zveze prijateljev mladine Ptuj pa je organizirala tudi številne pustne prireditve za otroke.

Bila je tudi aktivna planinka, članica Planinskega društva (PD) Ptuj in avtorica besedil s področja planinstva in turizma. Večkrat je prehodila Slovensko planinsko pot, uredila Zbornik ob 50-letnici PD Ptuj (2004) in bila sourednica planinskega vodnika Po gorah severovzhodne Slovenije (2007). Sodelovala je tudi pri izdaji priročnika Planinske obhodnice in poti (2008). Za svoje delo na področju planinstva je prejela več priznanj.

Po upokojitvi je ostala aktivna zlasti v društvu Zreli vedež Ptuj, ki skrbi za ohranjanje zdravja ter naravne in kulturne dediščine. Leta 2001 je društvo na njeno pobudo prvič organiziralo zdaj že tradicionalni Pohod po poti Ivana Potrča in Matije Murka. Na njeno pobudo je bila postavljena tudi spominska plošča na rojstni hiši Ivana Potrča na Štukih (2001) ter spominska plošča dr. Alojziju Remcu v Miklošičevi ulici na Ptuju (2014). Kot nosilka licence za vodenje študijskih krožkov Beremo z Manco Košir je delovala tudi kot organizatorica prireditev za promocijo branja in učenja med starejšo in mlajšo populacijo. Društvo Zreli vedež, ki ga je vodila vse od ustanovitve (1998), je leta 2003 prejelo priznanje Andragoškega centra Slovenije za izjemne strokovne in promocijske dosežke pri bogatitvi znanja starejših.