TOMAZIN, Ferdo

Njegovi predniki so prišli kot zidarji iz Italije in so se v Šmartnem stalno naselili. Oče je bil krojaški mojster, ki se je ukvarjal tudi s kmetijstvom. V šolskih letih 1885/86 in 1886/87 je z odličnim uspehom končal kmetijsko šolo na Grmu. Služboval je po raznih veleposestvih in kot samostojen oskrbnik: na gradu Mokrice pri Brežicah (baron Gagern) 1888 do 1892; na gradu Oroslovje 1894-1896; na gradu Rakitje pri Podsusedu 1896 do 1897; na gradu Pravne (grof Hohenwart) 1897 do 1898; na Prašnikarjevem gradu pri Kamniku,1898 do 1905. Po teh službah je ostal na svojem domu v Šmartnem ter se ukvarjal z lesno trgovino, posebno z nakupovanjem kostanjevega lesa.

Kot priznanega ekonoma ga je med svetovno vojno oblast imenovala za oskrbnika na današnjem banovinskem veleposestvu Ponoviče. Po prevratu ga je deželna vlada za Slovenijo imenovala za sekvestra gradov (Windischgrätzov, oz. vojvodinje Meklenburške) Vagenšperg in Slatine ter za grad Grmače (last barona Apfaltrerna).

Že v zgodnji mladosti je izredno vzljubil naravo in je postal navdušen planinec. Leta 1905 je kot tak prišel iz Kamnika z drugimi planinci k ustanovitvi litijske podružnice. Kot domačin je kmalu nato postal predsednik litijske podružnice in je na tem mestu vztrajal do 7. marca 1937, ko je odstopil in bil izvoljen za častnega predsednika.

Leta 1931 je bila na Sveti Gori (danes Zasavski gori) odprta »Tomazinova koča«. Ob vsaki priliki je zastopal svojo podružnico in je z originalnimi govori navduševal navzoče za lepoto narave.

Bil je ustanovitelj litijskega Sokola in načelnik gasilskega društva, predsednik Pevskega zbora »Zvon« ter predsednik šmarske kmečke posojilnice in hranilnice.