TIČAR, Josip

Osnovno šolo je obiskoval v 5 km oddaljenem Kranju in jo leta 1887 končal. Mati je želela, da bi postal duhovnik, zato se je vpisal v Alojzevišče v Ljubljani. Ko pa je bil v šesti gimnaziji, je med počitnicami pozabil v šolski klopi Darwinovo knjigo. Našel jo je profesor, ker pa je Darwinova teorija nasprotovala učnim načrtom v zavodu, je gojenci niso smeli brati. Tičar je knjigo energično zahteval nazaj, zato je bil iz zavoda izključen. Kasneje se je vpisal na gimnazijo in leta 1895 tudi maturiral ter se odločil za študij medicine na Dunaju. Med počitnicami je potoval z jezikoslovcem dr. Pretnarjem, kasneje pa z Otonom Župančičem. Leta 1901 je s študijem končal. Namestili so ga v ljubljanski bolnišnici. Leta 1903 pa je bil postavljen za okrožnega zdravnika v Kranjsko Goro. V Kranjski Gori je bil med letoma 1907 in 1910 tudi župan. Pozneje je bil tudi zdravnik tovarne verig v Beli peči, od leta 1919 pa je bil vodja železniškega bolniškega sklada v Ljubljani.

Dr. Josip Tičar se je v Kranjski Gori udejstvoval na vseh področjih javnega življenja. Leta 1904 je ustanovil tujskoprometno (turistično) društvo, ki je bilo prvo na Gorenjskem in bil ves čas njegov predsednik. Poleg cestne razsvetljave v Kranjski Gori je napravil pod Babo kopališče, ki so ga imenovali Tičarjeva Jasna. Bil je pionir smučanja in sankanja.  Udejstvoval se je tudi v planinstvu in postal ustanovni član podružnice Slovenskega planinskega društva ter kasneje tudi njen predsednik. Prestavil je tudi sedež podružnice iz Jesenic v Kranjsko Goro. Sklenil je, da mora podružnica dobiti svojo postojanko in izbiral primeren prostor za postojanko. V hotelu Mangrt v Ratečah je 19.8.1910 dr. Josip Tičar z odborom sklenil, da postavijo svojo kočo na Vršiču na trentarski strani na Lepem sedlu. Otvoritev koče je bila 4.8.1912, imenovala pa se je Planinski dom na Vršiču. Istega leta je z Jernejem Demšarjem ustanovil prvo gorsko reševalno postajo na Slovenskem. Leta 1921 je zaradi preselitve v Ljubljano kot predsednik podružnice odstopil. Po njegovi smrti so zaradi njegovih planinskih zaslug in narodne zavednosti Planinski dom na Vršiču preimenovali v Tičarjev dom.