Srečko ŠORLI

Že pri sedemnajstih je bil mobiliziran v Gradec, kjer je izdeloval vojaško usnjeno opremo. Leta 1917 so ga zapril, saj je pri naboru izjavil, da bo pobegnil v ujetništvo na ruski fronti. Z bataljonom je odšel v zasedeno Romunijo, kjer je ob reki Seret doživel razpad Avstro-Ogrske ter odšel v Ljubljano. Konec novembra leta 1918 se je pridružil borcem za severno mejo. Leto kasneje se je vrnil k sestri na Most na Soči (takratna Sveta Lucija), kjer je sedem let delal pri čevljarskem mojstru Taljatu. Leta 1926 je v Tolminu odprl čevljarsko delavnico in trgovino obutve.

Bil je soustanovitelj prosvetnega društva na Mostu na Soči, sodeloval je v pevskem zboru in dramskem odseku ter se vneto boril proti poitaljančevanju s strani fašistov. Skupaj s prijatelji je leta 1923 strgal italijansko zastavo na Mostu na Soči ter izobesil slovensko v bližini Modreja. Leta 1927 se je pridružil ilegalni organizaciji TIGR. Prejemal je protifašistični tisk ter ga skrival v zapuščenem čebelnjaku ob Tolminki. V njegovi hiši je bil sedež ilegalnega dijaškega krožka. Sodeloval je z voditelji organizacije ter delil tisk po tolminskih vaseh. Ilegalno literaturo je pošiljal tudi v Gorico in Kobarid. Leta 1929 je sodeloval pri razdeljevanju letakov, ki so pozivali k sabotaži fašističnih volitev in bili uperjeni proti proslavi Dopolavoro pri Mostu na Soči. Srečko Šorli je pomagal protifašistom, ki so bežali pred aretacijo, med drugim tudi vodji TIGR-a A. Rejcu. Leta 1930 je ilegalno odšel na Jesenice, bratu Jožetu pa je pustil delavnico in trgovino, ki je služila tudi za skrivanje tigrovcev. Z Jesenic je na mejo s Primorsko tigrovcem nosil literaturo in orožje. Pridružil se je soški legiji ter delal za Osvobodilno fronto. Leta 1943 ga je fašistična policija Gestapo aretirala zaradi izdaje, ga po štirih mesecih mučenja v zaporih v Begunjah poslala v Dachau, nato pa še v Flossenburg. 7. julija 1945 se je vrnil na Jesenice. Tam je opravljal mnoge funkcije: bil je član občinskega odbora, vodil je lastno trgovino ter se udeleževal udarniških akcij. Po upokojitvi je bil stalni tajnik Zveze borcev za severno mejo. Dopisoval je v Železničarja, v Glas, v Občana in v TV-15. V svojih člankih je opisoval koncentracijska taborišča ter delovanje organizacij TIGR in NOB. Za svoje zasluge je prejel več odlikovanj.