Photo Gallery
Otroštvo in prva mladostna leta je preživel v Murski Soboti, kjer je najprej obiskoval tudi gimnazijo, končal pa jo je v Ljubljani leta 1956. Nato se je vpisal na študij svetovne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti. Kot študent je delal v uredništvu Mladine, prešel na Radio Ljubljana, v mladinsko uredništvo, kjer je bil nekaj časa urednik oddaj Spoznavaj svet in domovino in Sončna ura. Kot študent je bil 1963 zaprt zaradi pisanja satire, obtožen protidržavne propagande in obsojen na večmesečno zaporno kazen.
Kasneje je bil na Radiu Ljubljana član literarnega uredništva, urednik oddaj o filmu Gremo v kino in Deseta muza. Postal je dopisnik Radia Ljubljana za kulturo v Zagrebu in to delo opravljal vse do upokojitve. V letih 1988 – 1999 je bil profesor za filmski praktikum na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu.
V Ljubljani je bil odgovorni urednik filmskega mesečnika Ekran. Kot filmski kritik je sodeloval na številnih mednarodnih filmskih festivalih: v Karlovih Varih in v Krakovu je bil član mednarodne filmske žirije, leta 2009 pa predsednik žirije na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Od leta 1986 do 2006 je redno spremljal podelitve oskarjev Ameriške filmske akademije v Los Angelesu in o prireditvi poročal za jugoslovanske in slovenske medije. V letih od 2005 do 2010 je živel v Los Angelesu, kjer je bila njegova soproga, prav tako filmski kritik, kulturni ataše na Generalnem konzulatu Republike Hrvaške.
Objavlja humoreske in romane, izdal je več publicističnih knjig. V romanih Med v laseh in Hoja po vodi je opisal svoja otroška in mladostna leta v Prekmurju, v romanu Panonsko morje pa dijaška in študentska leta v Ljubljani. Romani Med v laseh, Past za metulje, Koncert za samoto in Hoja po vodi so bili prevedeni v hrvaščino, roman Peti letni čas pa v poljščino. Kot urednik je sodeloval pri pripravi in izdaji antologije slovenskih humoristov Enolončnica ter antologiji jugoslovanske partizanske proze Možje z orožjem. Piše tudi besedila za popevke, ki so bila večkrat nagrajena. Posebno esejistično knjigo je posvetil češkemu disidentu in kasnejšemu predsedniku države Vaclavu Havlu. V slovenščini je izšla leta 1991 pod naslovom Metuljev efekt in bila prevedena še v hrvaščino in češčino. Kot prostozidar je temu duhovnemu gibanju posvetil knjigo v slovenščini ter štiri knjige v hrvaščini.
V zadnjih letih se posveča usodi ljudi, ki so med drugo svetovno vojno izkusili koncentracijska taborišča. Tako je leta 2020 izšel roman Tišina za oči, v katerem je literarno upodobil taborišče Auschwitz, leta 2023 pa je v nizu krajših zgodb Molitev za Jasenovac upodobil še koncentracijsko taborišče na Hrvaškem.
Od leta 1986 živi v Zagrebu. Za radio Murski val pa še vedno pripravlja tedensko oddajo Zvočno pismo iz Zagreba.
Pesniške zbirke:
Lipov bog, 1971
Razpadanje, 1973
Prekmurski rokopis, 1976
Tujina, 1978
Šepetanje mravelj: variacije na črni struni smrti, 1979
Moške ikre, 1982
Spodrsljaj svetlobe: izbor pesmi, 1996
Marenberg, 2009.
Romani:
Peti letni čas, 1977
Med v laseh, 1978, 1985 (2. izd.)
Panonsko morje, 1981
Past za metulje, 1983
Koncert za samoto, 1986
Hoja po vodi, 1990
Vzporedno nebo, 1990
To ni Amerika, 1993
Plave talige, 2011
Tišina za oči, 2020
Molitev za Jasenovac, 2023
Kratka proza:
Človek, ki ga ni, 2025
Esejistika:
Metuljev efekt: Vaclav Havel od disidenta do prezidenta, 1991
Humoreske:
Rdeči smeh/Črni smeh (skupaj z Žarkom Petanom), 1970
Skregan s pametjo, 1973
1. april, 2016
Rakičanski breg/Monošterski brejg, 2016
Knjige za otroke:
Gledališče v gozdu, 1979
Scenarij v knjižni obliki:
Poet (skupaj z Matjažem Kmeclom), 2000.
Filmski in televizijski scenariji:
Konec poletja, 1968; Krog, 1970; Rdeče klasje, 1971; Poslednja postaja, 1972; Let mrtve ptice, 1972; Bele trave, 1976; Samo jednom se ljubi, 1981 (v hrvaščini); Rdeči boogie ali kaj ti je deklica, 1982; Strici so mi povedali, 1982 (televizijska nadaljevanka); Veselo gostüvanje, 1985 (igrani film); Halgato, 1994; Trdnjava iz pepela, 1998; Poet (skupaj z Matjažem Kmeclom), 2000 (televizijska nadaljevanka); Poet (skupaj z Matjažem Kmeclom), 2002 (igrani film); Korak po korak, 2012 (v hrvaščini);
Prostozidarstvo:
Amenkamen: slobodnozidarska čitanka, 2001, 2015 (2. izd.).
Molčeče nevidno bratstvo, 2002
Povijest slobodnog zidarstva u Hrvatskoj: I. Mudrost, 2012
Povijest slobodnog zidarstva u Hrvatskoj: II. Snaga, 2014
Povijest slobodnog zidarstva u Hrvatskoj: III. Ljepota, 2017
Na Slovenski popevki je dobil šest nagrad za najboljše besedilo, na festivalu v Opatiji pa zlato kamelijo za besedilo popevke Človek, ki ga ni. Kot filmski scenarist je na Festivalu Jugoslovanskega filma v Pulju prejel zlato areno za scenarij filma Let mrtve ptice v režiji Živojina Pavlovića. Nagrajen je bil še za knjigo Rdeči smeh/Črni smeh, ki sta jo izdala skupaj z Žarkom Petanom in sicer z zlato sireno za najboljšo satirično knjigo na Jugoslovanskem festivalu humorja in satire v Budvi leta 1971. Leta 1997 je prejel nagrado Mestne občine Murska Sobota za vrhunske dosežke oz. življensko delo na področju kulture.
Delo.si – intervju (2016, 16. april)
Žebovec, M. Branko Šömen. V: Žebovec, M. Slovenski književniki: rojeni od leta 1936 do 1939. Ljubljana: Karantanija., 2011, str. 33-37.
Horvat, M. Branko Šömen: novinar, scenarist, pesnik in pisatelj. Mladina, 2014 (14. avgust), let. 73, str. 60 – 64.
Žunec, B. Butalci domujejo tudi med Muro in Rabo: nova zbirka humoresk književnika Branka Šömna. Vestnik, 2017 (2. marec), let. 69, str. 20.
Forstnerič-Hajnšek, M. Prepovedane knjige v ptičjih kletkah: Branko Šömen, pisatelj, pesnik, scenarist, prostozidar: intervju. Večer, 2017 (22. marec), let. 73, str. 16-17.
Jaušovec, B. Šömnova krvava pripoved resnice o Jasenovcu. Večer, 27. jan. 2023, let. 79, št. 22, str. 4.
Hajdinjak, M. Molitev za vse nas: nova knjiga Branka Šömna. Vestnik, 16. nov. 2023, let. 75, št. 46, str. 9.
Podatke za prvi vnos je posredoval tudi avtor sam.
Morda vas zanimajo tudi
PREŠERN, Jakob
MLEKUŽ, Vekoslav (Alojz)
