SLUGA, Avguštin

V Ljubljani je dokončal študij humanistike in filozofije. Nato je stopil v cistercijanski samostan v Kostanjevici in opravljal službo pridigarja in spovednika do leta 1786, ko je bil samostan za Jožefa II. razpuščen. V letih od 1787 do 1796 je bil župnik v Kostanjevici (od 1788 tudi dekan). Naslednji dve leti je bil župnik in dekan na Raki, kjer je popravil pogorelo cerkev. Od leta 1800 do 1842 je bi župnik in dekan v Kranju. Leta 1803 imenovan za častnega kanonika. Sluga je veliko storil za cerkvene stavbe v župniji. Ko je 18. maja 1811 (med francosko okupacijo) pogorela streha župne cerkve, je moral najeti posojilo, da je za silo pokril cerkev in župnišče. Leta 1812 je dal livarju Vincenciju Samassi iz Ljubljane izdelati veliki zvon (Kocijan) s težo 4024 funtov. Cerkev je leta 1824 dobila streho v obliki kape, leta 1836 pa je dal zvoniku napraviti značilno kamnito piramido in jo prekriti z bakrom. Dokončali so tudi cerkveno streho in jo pokrili z opeko. Na kranjskem pokopališču (sedaj Prešernov gaj) je leta 1825 dal postaviti kapelo sv. Križa. Dal je popraviti tudi podružnične cerkve; leta 1829 na Pungertu, v letih 1836–38 na Rupi in leta 1838 roženvensko.

Ker je hotel gorenjski mladini olajšati pot do večje izobrazbe, je prosil škofijstvo za kateheta. Jeseni 1801 so mu ga poslali, da je prevzel verouk v obeh razredih trivialke ter vse predmete tretjega, tj. latinskega razreda, katerega je Sluga ustanovil leta 1802 na svojo roko in lastne stroške. Katehetu je dajal vso oskrbo in letno plačo 150 goldinarjev. Na njegovo prošnjo sta na jesen 1802 prišla v Kranj okrožni šolski nadzornik Blaž Kumerdej in gimnazijski prefekt Florijan Thanhäuser. Ker sta se prepričala, da so učenci dobro poučeni, sta vladi priporočila, da naj v Kranju ustanovi redno glavno šolo. To je škofovski konzistorij podprl in celo predlagal, da naj se v Kranju ustanovi gimnazija. Vlada pa je začasno dovolila le tri razrede glavne šole in terjala, da delajo učenci dvakrat na leto izpite pred gimnazijskim prefektom iz Ljubljane. Po reorganizaciji šolstva 1804 je Sluga postal šolski nadzornik. Šoli v Kranju je hotel preskrbeti primerno poslopje. Na njegov predlog se je uradna komisija odločila za kaplansko hišo in v maju 1809 je bilo poslopje za silo predelano. V času francoske okupacije je leta 1809 prenehal delovati 3. razred glavne šole. Upravo ljudske šole je prevzel župan Natalis Pagliaruzzi. Po odhodu Francozov je Sluga konec septembra 1813 zopet prevzel posle okrajnega šolskega nadzornika in skušal čimprej obnoviti glavno šolo, kar se mu je leta 1815 tudi posrečilo. Tudi novo šolsko poslopje je bilo leta 1816 le dokončano. Ker je hotel ustanoviti gimnazijo, je jeseni 1819 začel v župnišču s 1. gramatikalnim razredom. Gubernij iz Ljubljane ga je sicer začasno potrdil, a hkrati razglasil za dekanovo zasebno ustanovo. Učenci, ki bi hoteli na javnih zavodih nadaljevati študije, bi morali tu delati izpite. Slugovo prošnjo, da bi gimnazijski prefekt iz Ljubljane prihajal k izpitom v Kranj, je gubernij odklonil. Ta odločitev je bolehnemu Slugi zagrenila nadaljnje delovanje na šolskem področju. Zato je leta 1831 nadzorniške posle oddal nakelskemu župniku B. Blazniku.

V času Metternichovega absolutizma, ko je bilo naše malomeščanstvo narodno nezavedno in brezbrižno, je bil Sluga zelo blizu preroditeljskemu gibanju. O njegovem vsestranskem zanimanju pričuje bogata knjižnica, ki jo je 1841 podaril ljubljanskemu škofu s prošnjo, naj ustanovi v župnišču dekanijsko knjižnico. Osnovni del knjižnice je bil iz samostana v Kostanjevici, vendar je Sluga svojo biblioteko stalno izpopolnjeval. Prizadeval si je tudi za reševanje zdravstvenih problemov v mestu. Leta 1836 je v času epidemije kolere najel na Pungertu hišo, kjer so lahko bivali oboleli reveži iz mesta in okoliških vasi. Predlagal je, da bi v mestu zgradili bolnišnico, vendar so oblasti menile, da to ni potrebno.