Photo Gallery
Rodil se je očetu Janezu (Ivanu), kovaču in materi Julijani Cigany, ki je bila plemiškega rodu iz Markišavec pri Murski Soboti. Po končanem študiju teologije v Sombotelu je od leta 1896 sprva služboval kot kaplan pri družini Szapáry v murskosoboškem dvorcu. V letu 1906 je po nenadni smrti župnika Ferenca Gasparja, nekaj tednov po odločitvi o izgradnji nove cerkve, sam postal župnik murskosoboške župnije. Farani so se zaradi stroškov odločili za prenovo stare cerkve, načrte z interierjem je pripravil domačin, arhitekt Laszlo Takats. Položitev temeljnega kamna se je zgodila že po pričetku del, 28. avgusta 1910. Gradnja je nato trajala do konca leta 1911, ko so vanjo umestili orgle in je bila na prvo adventno nedeljo v njej prva sveta maša. Cerkev so posvetili poleti naslednje leto, štiri nove zvonove pa je dobila šele leta 1925. Janoš Slepec je bil med leti 1913–1919 dekan in nadzornik katoliških ljudskih šol, 1919 ga je sombotelski škof János Mikes imenoval za vikarja, leta 1922 pa za častnega kanonika. Področje današnjega Prekmurja je mariborski lavantinski knezoškof Andrej Karlin od sombotelskega škofa Mikesa po odločitvi Rima prevzel konec 1923. Karlin je Slepca 1930 imenoval za konzistorialnega svetnika mariborske lavantinske škofije. Kljub temu, da so bile težnje po uveljavljanju madžarskega jezika pod Ogrsko in kasneje knjižne slovenščine v novi državi močno prisotne, je sam najraje pridigal in poučeval v prekmurščini, saj je vedel, da se bo le tako lahko približal svojim vernikom. Pisal je predvsem v verskih edicijah, npr. v Marijin list – tudi o zgodovini soboške cerkve – in v Kleklove Novine ter v časnik Szombathelyi Újság ter Muraszombat és Vidéke (Murska Sobota in okolica). Janoš Slepec je umrl v 64. letu starosti, zaradi kapi. Pokopan je na murskosoboškem pokopališču.
Z zgodovine szobocske cérkvi. Nevtepeno poprijéta Devica Marija: Pobozsen meszecsen liszt, 1910, let. 6, št. 5, str. 141–146.
Szobocska nova cérkev. Nevtepeno poprijeta Devica Marija: Zmozsna Goszpá Vogrska: Pobozsen meszecsen liszt, 1911a, let.7, št. 4, str. 105–108.
Predgovor cerkvenoga zidanja. Nevtepeno poprijeta Devica Marija: Pobozsen meszecsen liszt. 1911b, let. 7, št. 11, str. 293–323.
Poszvecsüvanje cérkvi. Nevtepeno poprijeta Devica Marija: Pobozsen meszecsen liszt. 1912, let. 8, št. 6, str. 182–188.
Janoš Slepec na portalu Kamra
Bibliografija Janoša Slepca na spletni strani Pomurskega muzeja
Géfin G. (ur.) A szombathelyi egyházmegye története III: 1777–1935. Történelmi névtár. Szombathely, 1935.
Smej, J. Spomenikom domačije – zadnja ura naj ne bije!: ob soboški spomeniški problematiki: cerkev v Soboti: 1071–1971. Maribor, 1971.
Smej, J. Cerkev v Soboti (1071–1971). Stopinje 1972, let.1, str. 20–63.
Kokolj, M. in Horvat, B. Prekmursko šolstvo od začetka reformacije do zloma nacizma. Murska Sobota: Pomurska založba, 1977, str. 273.
Smej, J. Janoš Slepec. V: Škofija Murska Sobota 2006: zgodovinski oris krščanstva v Pomurju, str. 111–112. Murska Sobota: Župnijski zavod sv. Miklavža, 2006.
Mayer L. in Molnár A. (ur.) Források a Muravidék történetéhez – Szöveggyűjtemény. 2. kötet, 1850–1921. (Viri za zgodovino Prekmurja: zbirka dokumentov: 2. zvezek: 1850– 1921.) Szombathely in Zalaegerszeg, 2008.
Žižek, M. (ur.) Utrinki iz stoletne zgodovine Stolnice v Murski Soboti. Murska Sobota, 2012.
Kuzmič, F. Objave kanonika Janoša Slepca v prekmurskem periodičnem tisku. Stopinje 2014, let. 43, str. 124– 127.
Glažar, K. Spomin na duhovnika, ki je znal prisluhniti ljudem. Soboške novine: časopis Mestne občine Murska Sobota, 30. nov. 2022, št. 226, str. 13.
Halasz, A. Janoš Slepec: življenje in delo: razstava ob 150.obletnici rojstva. Murska Sobota: Pokrajinska in študijska knjižnica, 2022.
Göncz L. Szlepecz János (1872–1936) – Muraszombat nagytekintélyű esperesplébánosa. V:
Morda vas zanimajo tudi
KOMEL, Silvester
PERVANJE, Ignacij (Nace)
