Rudi MAHNIČ

Rodil se je v Rojanu, v delavski družini, ki se je z rodnih Pregarij (Brkini) preselila v Trst. Družina se je zaradi vse hujše fašistične dejavnosti leta 1919 preselila v Ljubljano, kjer je Rudolf končal meščansko šolo in kasneje trgovsko akademijo. Po končanem študiju se je preselil v Kruševec v Srbiji in se zaposlil v kemični tovarni Merima. Ob delu je nadaljeval s študijem kot izredni študent na Visoki komercialni šoli v Zagrebu.
Po razpadu jugoslovanske vojske se je aprila 1941 vrnil v Ljubljano in se aktivno povezal z osvobodilno fronto in partizanskimi enotami v Lipoglavu. Še istega leta je bil sprejet v KPS, naslednje leto pa je odšel v partizane in si nadel partizansko ime Rudo Brkinc. Bil je borec, vodnik, komisar čete in komisar bataljona. Posebej se je izkazal v borbah pri Verdu, v Polhovem Gradcu, Kočevju in Krškem. Leta 1942 je bil med veliko fašistično ofenzivo dodeljen Alešu Beblerju, s katerim je bil poslan na Primorsko. Postal je sekretar okrožnega komiteja KPS za južno Primorsko, decembra zaupnik ter nato sekretar okrožnega komiteja KPS in okrožnega odbora OF brkinskega okrožja, od junija do septembra 1943 je bil sekretar okrajnega komiteja KPS za južno Primorsko, nato mesec dni član pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko. Po kapitulaciji Italije je bil imenovan za političnega komisarja Goriške divizije (kasneje preimenovane v 30. divizijo). Novembra 1943 je sodeloval v njenih bojih z Nemci v Beneški Sloveniji, kjer je pri naselju Topolovo (ital. Topolo v občini Grimacco) izgubil življenje. Po vojni so njegove posmrtne ostanke prenesli v Sežano. Za narodnega heroja je bil razglašen leta 1951. Po njem so poimenovali osnovno šolo v Pregarjah, pred katero stoji njegov doprsni kip.