Robert Karl GRASSELLI

Robert Karl Grasselli se je rodil očetu Emanuelu in mami Silvi, rojeni Gradt. Oče, ki so mu rekli tudi Emil, je bil Celjan, potem pa se je preselil v Gorico pri Slivnici, kjer je imel gostilno in trgovino. Mama je bila hči trgovca Karla Gradta, ki je imel v Šmarju pri Jelšah trgovino, gostilno in mesarijo. Robert Karl je imel dve starejši sestri, in sicer Silvo (roj. 1925) in Eriko (roj. 1927) ter mlajšo sestro Elenoro (roj. 1943).

V kraju so Grassellijevi veljali za poštene ljudi, ki so bili pripravljeni pomagati in so nasploh v kolektivnem spominu dobro zapisani, vendar je povojna komunistična oblast družino izgnala. Šestnajstletni Robert Karl se je z družino zatekel k teti Marti v avstrijsko Radgono. Družina se je kasneje preselila v Gradec, kjer je Robert na Tehniški univerzi študiral kemijsko inženirstvo (1948–1949). Leta 1949 je dobil ameriško štipendijo ter se skupaj s sestro – ostala družina jima je sledila kasneje – preselil v Združene države Amerike. Tam je na univerzi Harvard leta 1952 diplomiral iz kemije. Na univerzi Case Western Reserve v Clevelandu je magistriral (1955) in doktoriral (1959) iz fizikalne kemije.

Kot raziskovalni znanstvenik se je zaposlil v podjetju Standard Oil of Ohio (Sohio) v Clevelandu. Povzpel se je do položaja znanstvenega sodelavca ter vodil skupino 26 doktorjev znanosti. Posvečal se je predvsem katalizi. Bil je ključen pri razvoju popolnoma novega načina proizvodnje akrilonitrila, umetnega materiala, ki ga uporabljajo tudi v proizvodnji gum, polimerov in umetnih vlaken. Za proizvodnjo akrilonitrila so do takrat uporabljali izjemno strupeno cianovodikovo kislino, Robert Karl pa je skupaj s sodelavci razvil povsem drugačen način pridobivanja materiala. »Postopek Sohio«, kot so ga poimenovali, je pomenil 70-kratno povečanje proizvodnje akrilonitrila po vsem svetu. Že v zgodnjih 60. letih 20. stoletja se je posvečal tehnologijam, ki niso škodljive okolju in se ukvarjal s tem, kar danes razumemo pod »zeleno kemijo«. Raziskoval je še marsikaj drugega, od zdravil do vitaminov.

Leta 1985 je postal direktor oddelka za kemijo na Ameriškem uradu za pomorske raziskave v Washingtonu, kjer je vodil 144 projektov na številnih področjih. Leta 1989 se je zaposlil v raziskovalnem laboratoriju družbe Mobil Corporation kot raziskovalni znanstvenik in svetovalec. Istega leta se je poročil z Evo-Mario Hauck, doktorico medicine, strokovnjakinjo za anesteziologijo. Zadnjih dvajset let svojega življenja sta svoj čas delila med domovoma v Chadds Fordu v Pensilvaniji in Münchnu.

Leta 1996 je začel akademsko kariero kot gostujoči profesor fizikalne kemije na Univerzi v Münchnu (1996–2006), izredni profesor kemijskega inženirstva na Centru za katalitično znanost in tehnologijo na Univerzi v Delawaru v Newarku (1996–2018) in zaslužni pridruženi profesor na Tehnični univerzi v Münchnu (2006–2018).

Robertova žena Eva-Maria je po moževi smrti v Gorici pri Slivnici, kjer je živela rodbina Grasselli, dala urediti park, posvečen spominu na Roberta Karla Grassellija.