Advanced Search
en
en hu it sl

Rihard DOLENC

DOLENC Rihard
Foto: Arhiv knjižnice

Photo Gallery

Birth Date:
31. January 1849, Podbrje (Podnanos)
Death Date:
5. February 1919, Novo mesto
Pseudonym:
D; R.D.
Professions and Activities:
Places of Work:
Municipality:
Lexicon:
Biography

Rihard Dolenc se je rodil na gradu Rožnik, v Dolenčevi graščini v Podbrjah (Podnanos). Osnovno šolo je obiskoval v Postojni, realko v Ljubljani in zaključil v Gorici. Že od otroštva je čutil veselje do narave, kmetijstva in vinogradništva, zato si je izbral študij na višjih kmetijskih šolah. Po končanem študiju je prevzel ravnateljstvo novoustanovljene dvoletne slovenske kmetijske šole na Slapu pri Vipavi(1873), s katero se je leta 1886 preselil na graščino Grm pri Novem mestu in jo zelo uspešno vodil vse do upokojitve leta 1907. Ker primernih učbenikov ni bilo, je kar sam napisal vse učno gradivo. Kmetijska šola na Slapu je pod njegovim vodstvom veljala za gospodarsko najbolj aktivno šolo v avstrijskem delu monarhije. Napisal je veliko strokovnih in praktičnih knjig, priročnikov za sadjarstvo in vinogradništvo ter čebelarstvo in svilarstvo, ki se je takrat začelo razvijat. Kot samostojne publikacije so izšle Sadjarstvo ali ovočarstvo (1887), Navod, kako naj se češplje suše in slivovec kuha (1872), Nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami, da jih trtna uš ne more uničiti (1888, 1891).
S temeljito izobrazbo v vseh gospodarskih panogah, z izredno ljubeznijo za teoretski in praktični napredek slovenskega kmetijstva, sadjarstva, vinogradništva in čebelarstva ter z dobro organiziranim pedagoškim delom in s številnimi objavljenimi strokovnimi članki v domačih in tujih poljudnih in strokovnih časopisih je Rihard Dolenc veljal za gospodarskega strokovnjaka najvišje stopnje ne le doma, marveč v vsej avstroogrski monarhiji. Na pivškem taboru (Kalec pri Zagorju, 1869) je govoril o ukrepih za izboljšavo sadjarstva in vinogradništva na Vipavskem. Bil je urednik in nekaj časa tudi založnik gospodarskega štirinajstdnevnika Kmetovalec. Za humoristične liste Škrat, Rogač in Brus, je pisal šaljive zgodbe in jih sam tudi ilustriral. Napisal je tudi veseloigro Idrijčani na Mali Šmaren v Logu.
Prispevke, tako strokovne kot leposlovne narave je občasno tudi podpisoval s kraticami D in R. D.
V letih 1874-86 je vodil podružnico Kmetijske družbe za Vipavsko, bil je organizator kmetijskih in vinskih razstav, prirejal je strokovna predavanja in poskrbel za dobavo kmetijskih strojev, orodja in drugih potrebščin. Izumil je tudi poseben tip sadne sušilnice.

Rihardu Dolencu je leta 1999, ob 150-letnici rojstva in 80. letnici smrti, krajevna skupnost Podnanos postavila na trgu v Podnanosu doprsni kip.

Works

Sadjarstvo ali ovočarstvo (1887)
Navod, kako naj se češplje suše in slivovec kuha (1872)
Nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami, da jih trtna uš ne more uničiti (1888, 1891).

Sources and Literature

Primorski Slovenski biografski leksikon. Snopič 4. Gorica , 1977, str. 297-298.
Rosa, Sebastjan: Podnanos: Št.Vid, rojstni kraj slovenske himne. Podnanos, 2007, str. 12.

Password Author: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Date of First Entry: 18. 2. 2013 | Latest Modification: 30. 12. 2025
Zdenka Žigon. Rihard DOLENC. (1849-1919). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 18. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/rihard-dolenc-2/
Report a Bug

Morda vas zanimajo tudi

Date of Entry: 1. 2. 2011

Valentin MERŠOL

22. February 1894–15. February 1981
Študiral je medicino, kot Rockefellerjev štipendist, se je kot prvi Slovenec in Jugoslovan Izpopolnjeval na univerzi John Hopkins v Baltimoru v ZDA.
Date of Entry: 31. 7. 2012

Ciril (Cirillo) KUTIN (CUTTIN)

21. December 1911–27. September 1975
Po vrnitvi iz begunstva na Dunaju oziroma njegovi okolici, kjer je zaradi prve svetovne vojne z družino preživel nekaj let, je po osnovni šoli v do...
Date of Entry: 5. 9. 2012

Mihael AMBROŽIČ

6. September 1846–4. July 1904
Leta 1872 je začel trgovati s čebelami. V naslednjih desetletjih je postal njegov čebelnjak največje podjetje za izvoz kranjskih čebel.