REZMAN, Vili

Rojen je bil v Rušah, v delavski družini. V mladosti je bil nemiren duh. Namesto začetega šolanja na gimnaziji, ki so mu ga svetovali starši, je končal poklicno kovinarsko šolo v Mariboru in se kmalu zaposlil v Tovarni dušika v Rušah. Že zgodaj se je začel ukvarjati s politiko, saj je bil predsednik mladinske organizacije v Rušah. Po odsluženi vojaščini je kot mlad perspektiven kader Zveze komunistov obiskoval Politično šolo CK ZK Slovenije. Odločil pa se je tudi za nadaljevanje šolanja in izbral študij filozofije in sociologije na Univerzi v Ljubljani. Diplomiral je l. 1982, kot štipendist Titovega sklada, iz filozofije in sociologije. Po vrnitvi v Ruše se zaradi »neustrezne« izobrazbe ni mogel več zaposliti v ruški tovarni, zato je nekaj časa delal na sestrini kmetiji in vodil proizvodnjo ene večjih obrti na področju lesne predelave v Sloveniji, v Radljah ob Dravi. Po nekaj mesecih se je zaposlil kot profesor na Srednji agroživilski šoli v Mariboru, poučeval pa je tudi na mariborski srednji medicinski šoli. Sredi 80-ih let 20. stol. je postal predstojnik Politične šole CK ZK Maribor, kasneje pa programski vodja Medobčinskega študijskega središča za Podravje v Mariboru. Po letu 1990 je prenehal aktivno delovati v SDP in ostal brez zaposlitve, zato je ustanovil lastno podjetje Aram, agencijo za razvoj Maribora, ki se je ukvarjala z organizacijo znanstvenih simpozijev in predavanj s področja družboslovja, pa tudi ekologije, varstva okolja in podjetništva.

Po letu 1991 se je vrnil v politiko. Najprej je postal vodja družbenih dejavnosti v Rušah, nato profesionalni podpredsednik Izvršnega sveta Občine Ruše, v letih med 1998 in 2010 pa je bil župan Občine Ruše. V času njegovega županovanja so nastala nova stanovanjska naselja v Bistrici ob Dravi, Bezeni in Rušah, kjer danes živi več sto občank in občanov. Njegovemu »Programu za boljše življenje« so sledile investicije na področju oskrbe prebivalstva (trgovski objekti, prvi ruški hotel, zimski bazenski kompleks, smučarski poligon Pisker na Pohorju), ustanovitev mladinskega centra CEZAM, gradnja Centra za socialno delo in Urada za delo ter drugih objektov na področju socialnega varstva, zdravstva in vzgoje, izobraževanja ter športa. Občina je z obsežnim prostorskim načrtovanjem in aktivno zemljiško politiko zagotavljala komunalno opremljene lokacije za gospodarstvo. V tem času je Občina Ruše dobila nazive Unicefova, otrokom prijazna občina, Starejšim prijazna občina ter Ruše – zdravo mesto. V dveh mandatih, med leti 2004 in 2011, je bil na listi Desus izvoljen za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije, čeprav ni bil član stranke Desus. Svojo poslansko dobo je zaključil kot neodvisni poslanec.

Že poprej je objavljal članke in eseje s področja varstva okolja in politike, po prenehanju poslanske funkcije in po upokojitvi pa se je začel bolj poglobljeno ukvarjati z zgodovino Ruš in preučevati pomembne prebivalce teh krajev ter o tem tudi pisati. Že v času županovanja je ustanovil Društvo za razvoj – Lira, ki se med drugim ukvarja tudi z založništvom publikacij s področja lokalne zgodovine. V sodelovanju z drugimi organizacijami v občini in širše je organiziral več znanstvenih simpozijev na temo lokalne zgodovine, npr. o članih družine Glazer, o Antonu Jehartu, o Tovarni dušika Ruše ob njeni 100-letnici, o knjigah in knjižničarstvu, idr. V zadnjem času se intenzivno ukvarja z varstvom (kulturne) dediščine in nasprotuje uničenju kulturne dediščine mestnega središča v Rušah, o čemer piše novo, polemično, na dejstvih utemeljeno knjigo.