Njegova starša sta bila rudarski pristav in risar Ivan Rajmund Pirsch, ki je izhajal iz Ponikve pri Šentjurju, in Jožefa, roj. Kauzhammer. V belokranjski Gradac sta se domnevno preselila iz Vordernberga na avstrijskem Štajerskem, kjer so imeli plemeniti Friedauski v lasti fužino. Ko je industrialec Franc pl. Friedau v Gradcu postavil železarno, je prišel Adolfov oče tja na delo kot livarski strokovnjak. V tamkajšnjem gradu, kjer je bil sedež uprave železarne, služil pa je tudi za bivanje strokovnih delavcev, se je rodil Adolf Pirsch.
V Beli krajini je preživel samo otroška leta. Potem se je družina preselila v avstrijski Gradec kjer se je učil risanja na deželni risarski šoli v Gradcu (1874–1879), nato pa za eno leto šolanje nadaljeval še v Benetkah. Prve odmevne razstave je imel v Gradcu, nato pa v Dresdnu, kamor se je preselil. Leta 1908 je odšel v Anglijo, leta 1922 pa na Nizozemsko. Tri leta pred smrtjo se je vrnil v Avstrijo, v Gradec.
Njegovo ime je kmalu postalo znano. Kamorkoli je potoval, je portretiral člane visokega plemstva, med njimi otroke prestolonaslednika Franca Ferdinanda, sinove zadnjega saškega kralja, člane kraljeve družine v Belgiji in na Nizozemskem, kjer je napravil portreta takrat že odstavljenega nemškega cesarja Vilhelma in ženo Hermino. Med vsemi portreti sta najbolj znana portreta papeža Leona XIII. in cesarja Franca Jožefa I. Poleg portretov je naslikal nekaj religioznih slik, tihožitij in krajin, poizkusil pa se je tudi v kiparstvu. Leon XIII. ga je odlikoval z redom sv. Gregorija.
Pri nas je leta 1887 naslikal kraljico sv. rožnega venca za cerkev v Nazarjah in sliko svete družine za kaznilnico v Mariboru.
Iz njegovega otroštva je znana anekdota. Ko mu je oče zaplenil risarski pribor, se je enajstletni Adolf Pirsch zaradi pomanjkanja denarja za slikanje s pismom obrnil neposredno na cesarja Franca Jožefa, ki je očetu preko policije poslal denar za slikarsko šolanje mladega Adolfa. Pismo, na katerega je Adolf pozabil, mu je cesar kasneje pokazal.
Slovenski biografski leksikon: 2. Knj.: Maas – Qualle. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1933–1952, str. 363.
Movrin, D. Adolf Pirsch, portretist evropskih dvorov: Rojen v belokranjskem Gradcu. Dolenjski list: regionalni tednik za Dolenjsko, Belo krajino, Posavje in kočevsko-ribniško območje, 9. 4. 2015, let. 66, št. 14, str. 19.
Omerzel, A. Portretist evropskih dvorov: Nadaljevanje zgodbe o slikarju Pirschu. Dolenjski list: regionalni tednik za Dolenjsko, Belo krajino, Posavje in kočevsko-ribniško območje, 30. 4. 2015, let. 66, št. 17, str. 27.
Movrin, D. Der Maler Adolf Pirsch: eine europäische Biographie: seine Heimat und Herkunft = Slikar Adolf Pirsch: evropska biografija: njegova domovina in izvor. Signal: das Magazin der Sloweninnen und Slowenen in der Steiermark: [Jahresschrift des Pavel-Hauses] = Znak: revija Slovenk in Slovencev na avstrijskem Štajerskem: [letni zbornik Pavlove hiše], 2016/2017, str. 27–46.
