PINTERIČ, Alenka

Vrtec in osnovno šolo je do sredine četrtega razreda obiskovala na Jesenicah, preostanek osnovne šole in gimnazijo v Mariboru ter pedagoško akademijo in srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Z odliko je diplomirala tudi iz politologije na Višji dopisni šoli. Seveda pa je vse svoje življenje delovala kot pevka. Vmes je bila zaposlena na potovalni agenciji (obvlada osem svetovnih jezikov) ter v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) v Mariboru. V SNG Maribor je bila v Operi in baletu najprej zaposlena kot solo pevka v zboru, nato pa kot solistka. Zaradi hude poškodbe in spremljajočih obolenj je po zaključeni solistični karieri do pokoja v SNG Maribor delovala na področju stikov z javnostmi in marketinga. Uveljavila se je tudi kot slikarka in imela več samostojnih razstav. Časopisi v nekdanji Jugoslaviji pa so objavljali tudi njene kolumne podprte s karikaturami. Nekajkrat je sodelovala tudi kot igralka v raznih filmih, med drugim tudi v Stereotiopu. Na področju filmske in gledališke umetnosti je prisotne tudi nekaj njene avtorske glasbe. Pri nekaj gledaliških projektih je sodelovala tudi kot scenografka. Mojmir Sepe je v uvodu k njeni avtobiografiji zapisal: “na odrskih deskah pa je v musicalih, s svojimi izjemnimi kreacijami karakternih vlog, dosegla poustvarjalni vrh v igralskem in pevskem izrazu”.

S pevsko kariero je začela že v najstniških letih in odpela nešteto pesmi. Pri svojih šestnajstih letih je postala pionirka beata, tedaj nove glasbene zvrsti. Beat glasba je prvotno vsebovala elemente jazza in pop glasbe, uveljavila pa jo je skupina The Beatles. Beat sicer pomeni udarec v glasbi oziroma ojačan ritmični utrip. Nastopala je v Sloveniji in po vsej bivši Jugoslaviji, kjer so jo zelo spoštovali in ji dodelili naziv “kraljica beata”. Barve bivše Jugoslavije (Slovenije) je zastopala na svetovnih odrih, nastopila je tudi na vseh slovenskih (Vesela jesen, Slovenska popevka) in jugoslovanskih festivalih zabavne glasbe (Jugoslovanski izbor za Pesem Evrovizije 1981). Glasbeno je obogatila preštevilne televizijske oddaje, predvsem v Zagrebu in Beogradu. Svojo bogato glasbeno kariero je zaključila z mono dramo oziroma mono komedijo z naslovom “Čuj, zašpilaj mi”, za katero je napisala tudi glasbeni del, ki je na voljo tudi na samostojnem cd-ju. Svojo življenjsko in glasbeno zgodbo pa je predstavila v avtobiografiji z naslovom “The Beatles, Tito in jaz”, ki je izšla leta 2006. Beatli so bili utemeljitelji beat glasbe, Titu je pela, z njim sedela za isto mizo in nastop zanj tudi zavrnila. O njej, kot o pevki, je Mojmir Sepe v uvodu k njeni avtobiografiji zapisal: “razvila se je v pevko, katere interpretacije so odslikavale njen značaj, njeno močno osebnost, prežeto s patriotizmom in svetovljanstvom hkrati. Pela je z odprtim, jasnim glasom in nikoli si ni dovolila, da bi zabredla v polovičarstvo, modno epigonstvo, razna mazaštva in tehnične nedoslednosti”.

Diskografija Alenke Pinterič: več malih plošč (1966, 1967, 1968, 1970, 1976, 1978, 1982), dve veliki plošči (1980, 1996), samostojni cd “Čuj, zašpilaj mi blues …” (2004). Njene pesmi pa so se znašle tudi na kompilacijah: Slovenska popevka, Vesela jesen, Zagreb Fest, Beogradsko proleće, Pesma let, Festival Sarajevo, Festival Skopje, World Song Festival Seoul 79, Puerto Rico 79 – Festivalo de la voz i canyo.

Zapis je bil pripravljen v sodelovanju z Alenko Pinterič, december 2017