Preden je leta 1929 maturiral je obiskoval gimnazijo v treh krajih: Ljubljani, Idriji in Mariboru. Po maturi je vpisal študij kemije na ljubljanski univerzi, vendar ga je prekinil in skupaj z bratoma Antonom in Stankom odšel na Češko, kjer jima je pomagal patentirati napravo za sajenje krompirja. V letih 1936 in 1939 je živel najprej v Franciji in nato v Belgiji. Po vrnitvi v Slovenijo leta 1943 je bil deportiran v posebne italijanske bataljone v L’ Aquilo. Ko je Italija kapitulirala se je vrnil domov in v NOB deloval za baško-cerkljansko okrožje: najprej kot predsednik izvršnega odbora, kasneje pa kot predsednik narodnoosvobodilnega odbora. Po drugi svetovni vojni je dokončal študij kemije in se zaposlil pri Zavodu za industrijsko raziskovanje v Ljubljani. Pred upokojitvijo je delal kot samostojni raziskovalec na Inštitutu za elektrozveze v Ljubljani, bil pa je tudi iniciator ter predsednik Združenja izumiteljev Slovenije.
Leta 1952 je patentiral postopek za pridobivanje titanovega koncentrata iz rdečega blata, kasneje pa postopek za izkoriščanje izrabljenih fiksirnih kopeli. Poskušal je izdelati tudiStelarni periodični sistem, ki naj bi dopolnjeval Mendeljejev sistem, vendar mu je smrt preprečila dokončno izvršitev naloge.
Za iznajditeljstvo je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, odlikovan pa je bil tudi z Redom zaslug za narod.
Arhivski zapiski Toneta Pervanje; predal dne 2.7.2012
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 11, Gorica 1985, str. 637
Izjava Toneta Pervanje dne 2.7.2012
