Kovaške obrti se je izučil v Kamniku, kjer je kmalu dobil prijatelje v sokolski telovadnici. Postal je znan kot telovadec in vaditelj, zato ga je Sokol v Trbovljah povabil v Trbovlje in mu priskrbel službo. Kljub mladosti je bil izvoljen za načelnika.
V želji, da bi se osamosvojil, je po kratkem času pomočniškega dela kupil fužine v Šmartnem pri Litiji. V Šmartnem se je kmalu vključil v vsa napredna in narodna društva. Bil je soustanovitelj društva Sokol Litija – Šmartno in prvi načelnik, njegova žena, ga. Pranja pa načelnica.
Sodeloval je tudi pri pevskem društvu »Zvon« in pri Kmečki hranilnici in posojilnici. Poleg tega je bil član v občinskem odboru v Šmartnem pri Litiji.
Leta 1930 je kupil v Šklendrovcu pri Zagorju posestvo in vodno silo, kjer je zgradil vzorno urejene fužine. Tudi v Zagorju se je vključil v napredek kraja. Deloval je v društvu Sokol. Poleg tega je bil predsednik Obrtnega društva, krajevne organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke v Polšniku in sreskemu odboru Jugoslovenske nacionalne stranke v Litiji.
Ljudje so ga cenili in spoštovali. Bil je zelo delaven, vajen oblikovati trdo železo, je vzgojil v telovadnem duhu vrsto mladeničev. Umrl je v bolnišnici v Ljubljani, pokopan je v Zagorju ob Savi.
Časopis Jutro, 23. decembra 1940, leto X, št. 52.