Advanced Search
en
en hu it sl

Mihael JERIČ

Portret - Mihael JERIČ
- Vir: Stopinje, 1981, str. 209

Photo Gallery

Birth Date:
24. June 1909, Dokležovje
Death Date:
14. October 1980, Radenci
Professions and Activities:
Places of Work:
Municipality:
Lexicon:
Biography

Po končanem osnovnem in srednjem šolanju se je najprej vpisal na študij romanistike, a si je že po dveh letih študija premislil in vstopil v bogoslovje. Novo mašo je imel poleti leta 1936 Pri svojem bratu Ivanu v Turnišču. Najprej je bil kaplan na Prevaljah. Po dveh letih bil premeščen za ekspozita (duhovnika podružnice) na Kuzmo v Prekmurju. Tu je ostal do začetka okupacije 1941. leta, ko je bil skupaj s še dvema mladima duhovnikoma, Danijelom Halasom in Ivanom Camplinom, aretiran zaradi domnevnega sodelovanja z domačimi komunističnimi aktivisti. Madžari so ga obsodili na štiri leta zapora v enem od budimpeštanskih zaporov. Zaradi številnih posredovanj, med drugim takratnega sombotelskega škofa Józsefa Grősza, in njegovega brata, lendavskega dekana Ivana Jeriča, je bil ob koncu leta 1943, po prestani osemnajstmesečni kazni, pogojno izpuščen. Do konca vojna je prebil kot kaplan v kraju Karakó na Madžarskem.
Po vojni je najprej prevzel vodenje župnije Kobilje, kjer je kot župnik ostal vse do 1963. leta. Zaradi slabega zdravja se je župniji odpovedal in se naselil v Veržeju. Tu je po smrti dokležovskega župnika Ivana Korena nekaj let pomagal v svoji rojstni župniji (Dokležovju).

Jerič se je po vojni vpisal v Cirilmetodijsko društvo duhovnikov. Združevalo je ideološko usmerjene duhovnike, ki so sodelovali s takratno oblastjo. V društvu je bil zelo dejaven. Leta 1969 je sprejel službo glavnega tajnika in se preselil v Ljubljano.  Službo je opravljal vse do leta 1980, ko je med okrevanjem v Radencih nepričakovano umrl. Pokopan je na Žalah v Ljubljani.
Nekaj let je urejeval Glasnik slovenskega duhovniškega društva in Družinsko pratiko. Med drugim je napisal tudi nekaj zanimivih prispevkov o svojem preživljanju zaporne kazni na Madžarskem in umoru duhovnika Danijela Halasu: Dobrotnik (patru Laskemu ob deseti obletnici njegove smrti), Krik po svobodi, ki ni našel odmeva, Kdo je ubil polanskega župnika Danijela Halasa?.

 

Works

Dobrotnik: patru Laskemu ob deseti obletnici njegove smrti. Nova pot: glasilo Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov LRS, 1955, let. 7, št. 7-9, str. 271-282.
Jerič, M. Krik po svobodi, ki ni našel odmeva. Nova pot: glasilo Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov LRS, 1954, let. 6, št. 1-2-3, str. 101-108.
Jerič, M.: Kdo je ubil polanskega župnika Danijela Halasa? Glasnik SDD: glasilo slovenskega duhovniškega društva, 1978, let. 8, št. 3, str. 123-131.

Sources and Literature

Godeša, B. Madžarski okupator v Prekmurju in slovenski izobraženci. Prispevki za novejšo zgodovino, 1994, let. 34, št. 2, str. 193-202.
Benkovič, A. (ur.), Ivan Jerič: Moji spomini. Murska Sobota: Zavod sv. Miklavža, 2000.
Jerše, M. Komemorativna seja v spomin Mihaela Jeriča. Vestnik, 21. oktober 1980, let. 32, št.  str. 5
Kozar, L. Mišku Jeriču v spomin. Stopinje, 1981, str. 208-210.
Smej, J. Zavzemanje škofa Józsefa Grősza (1887-1961) za Ivana Camplina in Miška Jeriča. Stopinje, 2019, str. 94-98.

 

Besedilo je pripravil Marko Vugrinec. Njegov zapis hrani arhiv PiŠK Murska Sobota

Password Author: Marko Vugrinec, objavila Julijana Vöröš, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Date of First Entry: 19. 1. 2022 | Latest Modification: 30. 12. 2025
Marko Vugrinec in objavila Julijana Vöröš. Mihael JERIČ. (1909-1980). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 13. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/mihael-jeric/
Report a Bug

Morda vas zanimajo tudi

Date of Entry: 16. 1. 2012

Anton FUNTEK

30. October 1862–21. October 1932
Pisal je pesmi, novele, drame in operna besedila.
Date of Entry: 23. 1. 2018

Božena KOLMAN FINŽGAR

januar 1958
Je avtorica inovativnih bralnih projektov za mlade.
Date of Entry: 31. 3. 2025

Anton RODE

17. January 1895–9. August 1917
Med prvo svetovno vojno se je posebej izkazal na romunskem bojišču. Posmrtno so mu podelili zlato medaljo za hrabrost.