Miha POTOČNIK

Po končani gimnaziji v Kranju je s študijem nadaljeval na Pravni fakulteti v Ljubljani (1927-1933), kjer je tudi doktoriral. Sodno prakso je opravljal v Kranjski Gori (1933-1934), nato je bil pripravnik v pisarni dr. Aleša Stanovnika na Jesenicah (1935-1938). Leta 1938 je opravil odvetniški izpit in bil do leta 1941 odvetnik na Jesenicah. Od leta 1941 do 1944 je bil zaprt v nemških ječah in taboriščih v Begunjah, Šentvidu in Dachau. Po tem je bil izgnanec na Koroškem ter član pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko. Svojo službeno pot je od leta 1945 dalje nadaljeval kot direktor jeseniške železarne ter kasneje kot pomočnik ministra za komunalne zadeve v Ljubljani, tajnik Ljudske skupščine Slovenije in sodnik Ustavnega sodišča.

Njegova planinska pot se je začela na gimnaziji Kranj, kjer sta bila njegova profesorja tudi Franc Zupan (dolgoletni načelnik kranjske planinske podružnice, graditelj Prešernove koče na Stolu) in Josip Tominšek (dolgoletni urednik Planinskega vestnika). Omeniti pa velja tudi, da je dr. Miha Potočnik na kranjsko gimnazijo zašel po zaslugi Jakoba Aljaža, ki ga je poučeval verouk. Aktivno pa se je z alpinizmom začel ukvarjati po zaključenem študiju prava (od leta 1933 dalje). Precej let je bil tudi v vodstvu jeseniške Skale. Družil se je s Pavlo Jesih, Stankom Tominškom, Jožem Čopom in Klementom Jugom. Jože Čop, Stanko Tominšek in Miha Potočnik (imenovani tudi kot “zlata naveza”) so bili v obdobju med obema vojnama med najbolj aktivnimi plezalci v slovenskih stenah, predvsem v Triglavskem pogorju in so leta 1928 v Triglavski severni steni v vzhodnem razu Triglavskega stebra preplezali eno izmed njihovih skupnih prvenstvenih smeri, tako imenovano Gorenjsko smer. V času po drugi svetovni vojni so se slovenski alpinisti zavzemali, da bi preplezali kar največ smeri v slovenskih gorah ter da bi končno osvojili zgornjo težavnostno stopnjo plezanja. Dr. Miha Potočnik je bil od leta 1952 do 1956 na čelu Gorske reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije (PZS), ki je po vojni prevzela vlogo Slovenskega planinskega društva (SPD). Organizacijo je vključil v združenje IKAR (International Commission for Alpine Rescue). Od leta 1965 do leta 1979 pa je vodil Planinsko zvezo Slovenije. Pod njegovim vodstvom se je slovenski alpinizem usmeril v tujino z množico himalajskih odprav in drugih osvajanj gora na vseh celinah. Kot alpinist in gorski reševalec je preplezal domala vse stene in grebene vzhodnih in zahodnih Julijskih Alp, plezal pa je tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah in na mnogih gorah v Švici, Italiji, Franciji in Avstriji. Svoje najzanimivejše ture je opisal tudi v Planinskem vestniku. Dr. Miha Potočnik je v Pamir vodil tudi prvo slovensko alpinistično odpravo, vendar je moral zaradi zdravstvenih razlogov vzpon predčasno končati. Zanimivo je, da je bila leta 1945 prav na Jesenicah (v neposredni bližini Belce) ustanovljena Planinska zveza Jugoslavije, v Mojstrani (prav tako v neposredni bližini Belce) pa lahko obiščete Slovenski planinski muzej. Dr. Miha Potočnik je zaigral tudi v prvem slovenskem planinskem in hkrati celovečernem filmu v Kraljestvu Zlatoroga (1930), kmalu zatem (1932) pa je nastopil tudi v drugem celovečernem filmu Triglavske strmine. Sodeloval je v oddajah o planinstvu, ob njegovi osemdesetletnici pa je bila za TVSlovenijo posneta njegova življenjska planinska izpoved.