Miha KAMBIČ

Rojen je bil 3. marca 1888 na Prelogah pri Semiču, umrl je 8. decembra 1981 v Ljubljani, pokopan je na ljubljanskih Žalah.

V Novem mestu je obiskoval gimnazijo, ki jo je zaključil z maturo leta 1909. Nato je na Dunaju študiral pravo in trgovske vede. Doktoriral je leta 1914.

Med prvo svetovno vojno je bil v avstrijski vojski. Po vojni je služboval kot pravnik v različnih ustanovah v Ljubljani in Tržiču. Od leta 1941 je bil aktivist osvobodilne fronte v Ljubljani. Od septembra 1942 do marca 1943 je bil zaprt, potem pa je čas do italijanske okupacije preživel v koncentracijskem taborišču Visco. Po vrnitvi v Ljubljano je postal okrožni aktivist Osvobodilne fronte, od septembra 1944 pa član odseka za gradnje pri predsedstvu SNOS. V prvi slovenski vladi po drugi svetovni vojni, ki je znana kot ajdovska vlada oziroma Narodna vlada Slovenije, je bil minister za gradnje. Kasneje je bil poslanec ustavodajne skupščine LR Slovenije, pred upokojitvijo pa generalni direktor slovenske centrale Narodne banke FLRJ v Ljubljani.

Bil je nosilec številnih državnih odlikovanj.