Miha JEŠE

Otroštvo in mladost je preživel v samem središču Škofje Loke. V Loki je obiskoval tudi gimnazijo. Leta 1973 se je vpisal na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani.

Leta 1979 se je zaposlil v podjetju Slovenijales iz Ljubljane. Leta 1985 ga je pot vodila v Moskvo na mesto trgovskega predstavnika Slovenijalesa. Življenje v takratni pestolnici velike Sovjetske zveze v izjemno burnih letih Gorbačovove perestrojke je zanj predstavljala zanimivo karierno in življensko (pre)izkušnjo. Leta 1990 se je vrnil v Slovenijo, kjer je sprejl nov izziv in postal direktor Gorenjske predilnice. Že takoj na začetku se je moral spoprijeti z izgubo jugoslovanskih trgov. Kljub številnim preizkušnjam, ki so pestile to tradicionalno gospodarsko branžo, je Predilnica ostala ena redkih delujočih tekstilnih tovarn na Gorenjskem in v Sloveniji. Leta 1991 je ustanovil Podjetje za zaposlovanje invalidov Lokateks, ki ga je vodil od leta 2000 do 2010. Po dvajsetih letih vodenja podjetja in več kot tridesetletnih izkušnjah v gospodarstvu, se na prigovarjanje številnih prijateljev, kolegov in znancev, odločil za nov izziv. Na lokalnih volitvah oktobra leta 2010 je kandidiral za župana Občine Škofja Loka in volilci so ga izbrali. Na mestu župana je bil vse do leta 2018.

Leta 1998 je uspešno končal podiplomski magisterski študij managementa na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Je član skupščine Godpodarske zbornice Slovenije in Upravnega odbora združenja za tekstilni, oblačilno in usnjarsko industrijo. Vrsto let je bil sekretar Kluba direktorjev občin Škofja Loka, Poljane – Gorenja vas, Železniki in Žiri. Je dolgoletni dejavni član Turističnega društva Škofja Loka. Bil je pobudnik ustanovitve in prvi predsednik dobrodelnega Društva ”Gaudeamus” in je član Lions kluba Škofja Loka. Od leta 1990 predseduje Skladu Staneta Severja, ki že od leta 1970 podeljuje Severjeve nagrade za najboljše igralske dosežke. Zadnja leta je tudi član strokovnega sveta Škofjeloškega pasijona.

Še iz prvih razredov osnovne šole je navdušen ljubitelj gledališča. V gimnazijskih in študentskih časih, vse do odhoda v Moskvo, se je veliko vrtel okrog Loškega odra, kjer je igral, pisal scenarije ter režiral v Loki takrat sila priljubljene ”Vesele večere”. Leta 1984 je napisal besedilo in na oder postavil taborniško veseloigro ”Teta Mila”. Danes svojo gledališko kondicijo ohranja kot gledalec. Svojo pevsko kariero je po sodelovanju v osnovnošolskem, gimnazijskem pevskem zboru in KPZ Loka, v vmesnem času malo zanemaril, sedaj pa že nekaj let ponovno prepeva v sekstetu ”Patina”.

Dobro fizično in psihično kondicijo vzdržuje s športno aktivnostjo. Kot nekdanjemu taborniku mu je še vedno najbolj pri srcu rekreacija v naravi. Zadnja leta je tudi vse bolj aktiven kolesar.

Vir: zapis Mihe Ješeta, Škofja Loka, januar 2011