Miha ARIH

Miha Arih je bil izjemno perspektiven slovenski zimski alpinist in gorski reševalec, rojen v kmečki družini – oče Jože in mati Neža rojena Oman. S plezanjem je osvojil zahtevne prvenstvene smeri v Julijskih Alpah, med drugim prvenstveni vzpon v Rogljici (1940), prvo zimsko ponovitev Hornove smeri v severni steni Jalovca (1942) in prvenstveni vzpon po severozahodni steni Rakove špice (1943). Poleg domačih sten je plezal tudi v Dolomitih, Zillertalskih Alpah in Zahodnih Julijcih. Obvladoval je smeri težavnosti V in VI stopnje ter si pridobil sloves enega najboljših slovenskih zimskih alpinistov svojega časa.
Pred drugo svetovno vojno je delal v Bosni in v železarni na Jesenicah. V jeseni 1943 ga je sestra Celestina navdušila, da se pridruži partizanom v domači okolici. Med partizanskimi akcijami v Karavankah in Triglavskem pogorju je s svojim izjemnim fizičnim naporom ter vzdržljivostjo postal nepogrešljiv borec.
Med eno izmed akcij, ko so poskušali vdreti v sosedovo hišo, je bil smrtno ranjen – zaradi izdajstva domačina je padel kot partizan pozimi 1944.
Na rojstni hiši v Podkorenu so mu leta 1952 odkrili spominsko ploščo, domačini so poskrbeli za grob z železnimi verigami – simbolično delo železarjev iz Jesenic. Po njem so poimenovali tudi kočo na Vršiču – Mihov dom (1948).