MEŠKO, Erna

Erna Meško se je rodila v vasi Loperšice pri Ormožu. Osnovno šolo je obiskovala v Rušah, nato pa dokončala srednjo trgovsko šolo v Ljubljani. Po končanem šolanju je nekaj časa opravljala delo bančne uslužbenke. Leta 1936 se je poročila z Maksom Meškom, nečakom pisatelja Franca Ksaverja Meška, in se preselila na kmetijo v Lahonce.

Kljub skrbi za številno družino in delu na kmetiji je našla dovolj časa za kulturno in politično udejstvovanje ter literarno ustvarjanje. Opravljala je številne funkcije: bila je delegatka okrajne skupščine v Ljutomeru, predsednica odbora zadružnic, članica okrajnega odbora zadružnic pri Zadružni zvezi v Mariboru in članica sekcije žena pri SZDL v Ivanjkovcih. Kar 17 let je opravljala funkcijo predsednice aktiva kmečkih žena, pozneje pa tudi tajniške posle. Večino svojega udejstvovanja je posvetila izobraževanju kmečkih žena.Prizadevala si je za izboljšanje njihovega družbenega in ekonomskega položaja. Zanje je organizirala številna predavanja, tečaje in izobraževalne ekskurzije. S svojo kleno besedo se je oglašala na radiu, v državnih in cerkvenih ustanovah. O položaju kmečkih žena je leta 1976 spregovorila tudi na problemski konferenci v republiški skupščini v Ljubljani.

Bila je ljubiteljica gora in strastna planinka. Prehodila je številne poti po slovenjegoriških gričih, Pohorju, Prlekiji ter bližnjih in daljnih gorah. Bila je soustanoviteljica Planinskega društva Ormož, sodelovala pa je tudi pri odprtju Ormoške planinske poti (1991).

S pisanjem se je začela ukvarjati že kot srednješolka, aktivneje pa po moževi smrti (1969). Literarne prispevke, v katerih je opisovala domačo pokrajino, kmečko življenje in ljudi iz domače Prlekije,je objavljala v številnih slovenskih časopisih in revijah (Planinskem vestniku, Tedniku, Družini, Kmečkem glasu, Rodni grudi …). Svoje življenje je orisala v dveh biografskih delih Rada bi vam povedala (1985) in Še bi vam rada povedala (1992), ki sta izšli v okviru redne knjižne zbirke pri Mohorjevi družbi v Celju.