Matija SENKOVIČ

Prvotno ime Senkoviča se je glasilo Lichtenwallner, preimenoval se je po prvi svetovni vojni, leta 1924. Rodil se je v Središču ob Dravi. Z družino so se kmalu preselili v Ormož in Matija je v letih 1873–1878 obiskoval tamkajšnjo ljudsko šolo. Štiri razrede gimnazije je z odliko dokončal v Varaždinu, nato pa je zaradi selitve s starši v Maribor šolanje nadaljeval na mariborskem učiteljišču in maturiral leta 1887. Še istega leta je postal učitelj v Rušah, kjer je ostal do konca prve svetovne vojne. S svojim pedagoškim delom je veliko pripomogel šoli in ruška šola je postala najboljša osnovna šola v okraju.

Februarja 1919 je postal šolski nadzornik za mesto Maribor, nato pa še za šolski okraj Maribor in Slovensko Bistrico. Odlikoval se je kot organizator novega slovenskega šolstva. V letih 1924–1927 je bil oblastni šolski nadzornik za mariborsko oblast, ki je obsegala polovico Slovenije. Bil je aktiven član Slovenske Matice in Pedagoške centrale v Mariboru. Zavzemal se je za napredek slovenskega šolstva, znal je povezati teorijo s prakso in o uspehih je veliko pisal v Pedagoških letopisih in Popotniku.

Sodeloval je v organizaciji Jugoslovanskega učiteljskega združenja za Slovenijo, ki se je s celjsko deklaracijo osvobodilo strankarskih pritiskov. Konec leta 1929 je postal urednik Popotnika in to funkcijo opravljal do leta 1938. V prvih letih urednikovanja je veliko pisal. Posvečal se je izboljšanju vaških šol, uvedbi strnjenega in koncentriranega pouka, dejavnosti šole … Njegova knjiga Novodobno šolsko delo, ki je nastala leta 1935, prinaša novost, da avtor pouk vsakega predmeta didaktično omejuje tudi na psihološke možnosti otrokovega dojemanja.