Marx SCHOKOTNIGG

Marx Schokotnigg, v slovenskem prostoru znan tudi kot Marko Šokotnik, je bil krščen 25. aprila 1661 (po nekaterih virih 15. aprila) v Gornjem Gradu. Bil je sin mojstra krojača Blaža (Blasy Sokhätnik) in gospe Agnes. Okoli leta 1682 je odšel v Italijo, kjer je preživel približno devet let in se izpopolnjeval v Rimu ter drugih umetnostnih središčih. Tam se je seznanil z italijanskim visokim barokom, zlasti s kiparskim izrazom Gian Lorenza Berninija in Alessandra Algardija.

V začetku devetdesetih let 17. stoletja se je ustalil v Gradcu, ki je bil tedaj pomembno umetnostno središče Notranje Avstrije. Čeprav je že zgodaj dobival naročila uglednih naročnikov, njegov poklicni začetek ni bil brez težav. Leta 1697 mu graška umetnostna bratovščina zaradi njegovega samozavestnega nastopa in pomanjkanja običajnega domačega mojstrskega usposabljanja sprva ni odobrila sprejema. Kot kipar je delal v različnih krajih Štajerske, najbolj dejaven pa je bil v Gradcu s pomočjo enega izmed najpomembnejših in najvplivnejših avstrijskih baročnih arhitektov, kiparjev ter zgodovinarjev arhitekture Johanna Bernharda Fischerja von Erlacha.

Leta 1699 se je poročil z Mario Claro Krächer. V prvih sedmih letih njunega zakona mu je povila pet sinov, in sicer Gregorja Jožefa, Janeza Jakoba, Frančiška Ksaverija, Franca Antona in Marka Antona. Kiparske obrti sta se izučila sinova Jožef in Mark Anton.

Schokotnigg je razvil uspešno kiparsko delavnico, ki jo je po njegovi smrti prevzel in nadaljeval njegov sin Jožef Schokotnigg. Njegov umetniški vpliv se je prek družinskih članov, sodelavcev in naslednikov odražal v razvoju štajerskega baročnega kiparstva v prvi polovici 18. stoletja. Umrl je v Gradcu, kjer je bil 24. avgusta 1731 tudi pokopan.