Martina OROŽEN

Izhajala je iz kmečkega rodu izjemnih ustvarjalcev, zapisanih slovenski zgodovini, zemljepisu, družbenemu življenju, šolstvu in jezikoslovju. Mladost je preživela kot ena izmed 6 otrok v vasi Turje. Druga svetovna vojna je njeno življenje zaznamovala s smrtjo očeta Martina, ki so ga kot talca ustrelili leta 1942 v Mariboru. Po končani osnovni šoli v Turju in na Dolu pri Hrastniku se je vpisala na gimnazijo v Celje, kjer je stanovala pri stricu Janku Orožnu, znanem zgodovinarju. Študijsko pot je začela na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je 1957 diplomirala iz slovenskega jezika s književnostjo in primerjalnega slovanskega jezikoslovja. Po diplomi je postala asistentka za staro cerkveno slovanščino oziroma od leta 1960 za zgodovinsko slovnico in dialektologijo slovenskega jezika. Doktorirala je leta 1966 z disertacijo Razvoj futuralno – modalnih oblik v knjižni slovenščini od 16. do 19. stoletja. Čez šest let (1972) je postala docentka, leta 1977 izredna in leta 1984 redna profesorica za zgodovinsko slovnico in dialektologijo slovenskega jezika. Skoraj štiridesetletno pedagoško in znanstveno delo na Filozofski fakulteti je sklenila leta 1996.

Študijsko se je izpopolnjevala na Poljskem v Varšavi in Krakovu, deloma v Avstriji na Dunaju in v Gradcu. Kot gostujoča profesorica je predavala na številnih evropskih univerzah v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Belorusiji, Srbiji, Makedoniji, na Slovaškem, Poljskem in Hrvaškem. Raziskovala je predvsem zgodovinsko oblikoslovje in besedoslovje slovenskega jezika. Pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete je bila nosilka raziskovalne naloge Razvoj slovenskega besedišča. Krajšo dobo je vodila Dialektološko sekcijo Inštituta za slovenski jezik pri SAZU, bila predsednica Slavističnega društva Slovenije in vodila več seminarjev slovenskega jezika, literature in kulture. Izdala je štiri znanstvene monografije, zadnja, Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika, je izšla leta 2010.

Orožnova je bila izkušena slovenska poznavalka in razlagalka diahronih jezikovnih vprašanj iz zgodovinske slovnice slovenskega jezika. Za štiridesetletno znanstveno raziskovalno in pedagoško delo je prejela zlato plaketo Univerze v Ljubljani, za posebne dosežke na področju slovenskega jezikoslovja pa nagrado Ustanove patra Stanislava Škrabca. Leta 2011 je prejela naziv častna občanka občine Hrastnik, decembra 2016 pa častni naziv zaslužne profesorice.