Maks KLANJŠEK

Osnovno šolo je obiskoval na Ptujski Gori, gimnazijo pa na Ptuju. Leta 1949 je vstopil v minoritski noviciat v Zagrebu in dobil redovniško ime Maksimiljan (njegovo krstno ime je Janko). Po končanem noviciatu (1950) se je vpisal na Teološko fakulteto v Zagrebu in bil tam leta 1957 posvečen v duhovnika.

Kot mlad kaplan je najprej deloval v hrvaških Vinkovcih, v župniji Rokovci – Andrijaševci. Po vrnitvi v Slovenijo (1960) je kaplansko službo opravljal pri Sv. Trojici v Halozah in pri Sv. Vidu na Vidmu pri Ptuju. Do leta 1971 je bil župnik v župniji Sv. Petra in Pavla na Ptuju (Klošter) in v Dornavi, kjer je bila po njegovi zaslugi ustanovljena samostojna župnija Sv. Doroteje (1965) in prenovljena notranjost tamkajšnje cerkve. Leta 1971 je s sobrati minoriti v upravljanje prevzel župnijo sv. Jurija na Ptuju (Proštija) in obnovil njene prostore. Ob ustanovitvi novega minoritskega samostana sv. Viktorina Ptujskega (1973) je bil izvoljen za gvardijana in to službo opravljal osem let. V letih 1983–1992 je vodil župnijo Ptujska Gora, bil pa je tudi gvardijan (1983–1992, 1995–2006) in rektor (1995–2006) tamkajšnjega Marijinega svetišča Matere božje. Na Ptujski Gori je s sprejemanjem vernikov in turistov udejanjal romarsko in turistično pastoralo in leta 2000 od Občine Majšperk prejel plaketo za življenjsko delo pri uveljavitvi tamkajšnje romarske cerkve. Med službovanjem na Ptuju je bil dekan ptujske dekanije (1976−1979), kasneje pa na Ptujski Gori tri mandate dekan dekanije Dravsko polje (1983−1992).

Po ustanovitvi samostojne slovenske minoritske province sv. Jožefa (1972), ki je imela sedež v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, je bil na provincialnih kapitljih trikrat izvoljen za provincialnega ministra (1978–1980, 1980–1983, 1992–1995). Kot minister provincial si je veliko prizadeval za vzgojo mladega rodu in ureditev semenišč. V ta namen je nekdanji karmeličanski samostan v Ljubljani preuredil v malo semenišče, imenovano Kolbejev dom (1978), kamor je s Ptuja prenesel tudi sedež slovenske minoritske province (1980) in tam kot minister provincial deloval tri leta.

V času svojega pastoralnega delovanja je vodil ljudske misijone po vsej Sloveniji in na Hrvaškem. Bil pa je tudi med prvimi minoriti, ki so vodili duhovne vaje za bogoslovce, duhovnike, redovnike doma in v zamejstvu.

Bil je velik ljubitelj vseh zvrsti umetnosti, predvsem cerkvene glasbe. Bil je idejni ustanovitelj mladinskega cerkvenega pevskega zbora Juventus Seraphica (1969) in iz njega nastalega mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Viktorina (1971).

Leta 1984 je s sodelavci pripravil knjigo o župnijah in pastoralni dejavnosti na ptujskem Zvonovi ptujskega pastoralnega področja.