MAI, Andreja

Andreja Mai, rojena Razlag, je obiskovala Osnovno šolo Ljudski vrt na Ptuju, nato tamkajšnjo gimnazijo, kjer je leta 1997 maturirala. Leta 1998 se je kot vrhunska športnica mednarodnega razreda zaposlila v športni enoti Slovenske vojske pri Ministrstvu za obrambo RS. Ob tem je nadaljevala šolanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, smer sociologija in slovenski jezik. Leta 2012 se je preselila v Nemčijo in se zaposlila v šolstvu, in sicer kot docentka nemškega jezika na Volkshochschule Wesel-Hamminkeln–Schermbeck.

S kegljanjem se je začela ukvarjati že v začetku osnovne šole na Ptuju, kjer je leta 1987 prvič uradno nastopila na občinskem kegljaškem prvenstvu in osvojila medaljo. Leto kasneje je postala članica Kegljaškega kluba Celje in tam trenirala vse do leta 2004. Zatem je nastopala za kegljaški klub iz Zagreba (2004–2008), nazadnje pa za Kegljaški klub Kamnik (2008–2010).

Na triindvajsetih mednarodnih tekmovanjih v konkurenci mladink, mlajših članic in članic je skupaj osvojila deset medalj, od tega dve zlati, štiri srebrne in štiri bronaste. Nastopala je kot posameznica, v dvojicah in ekipno. Leta 1993 je prvič nastopila za kadetsko državno reprezentanco, leta 1998 pa postala članica državne članske reprezentance in kot najmlajša reprezentantka do tedaj nastopila na svetovnem prvenstvu (SP) v Celju. Na SP v Poznanju na Poljskem je leta 2000 z ekipo osvojila srebrno medaljo, dve leti kasneje pa na SP v hrvaškem Osijeku dve bronasti medalji (dvojice in kombinacija) in bila najboljša slovenska predstavnica. Športno pot je zaključila leta 2010.

Za svoje športne dosežke je prejela vrsto priznanj in nagrad, med njimi tudi priznanje Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez , malo statuo (1995, 2000, 2002), šestkrat je bila razglašena za najboljšo mlajšo članico oz. članico leta (1995, 1997, 1998, 1999, 2000 in 2002), leta 1998 za najboljšo športnico Mestne občine (MO) Ptuj in leta 2002 za prvo športnico Celja po izboru revije Celjan. V letu 2002 je bila na prvi članski svetovni kegljaški lestvici Mednarodne kegljaške federacije uvrščena na tretje mesto.

Ob udejstvovanju v športu je že vrsto let aktivna tudi kot prostovoljka in humanitarka. Leta 1994 se je lotila humanitarne akcije Odprava arhitekturnih ovir v slovenskem šolskem prostoru, v okviru katere je izpeljala dva odmevna projekta: Športniki za invalide in Likovniki za invalide. Pozneje je izpeljala preko dvajset samostojnih in skupnih humanitarnih projektov. Za dobrodelno delovanje jo je revija Naša žena v akciji Ljudje odprtih rok leta 1996 nagradila z nazivom »pobudnica dobrih del 1996« in leto kasneje z »vzornica 1997«. Istega leta je prejela spominsko priznanje Mestne občine Ptuj – pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija. Leta 2002 je za promocijo humanitarnosti in s tem tudi za spodbujanje etičnih vrednot in fair playa kot prva slovenska športnica prejela svetovno priznanje za fair play – pismo čestitk Pierre de Coubertin (2002).

Po končani športni karieri se je posvetila športu invalidov in s tem nadaljevala svoje delovanje na področju športa in dobrodelnosti. Skrbi za promocijo športa invalidov in za povezovanje športa invalidov s športom neinvalidov. Na njeno pobudo je bilo leta 2010 ustanovljeno Društvo za šport invalidov MOST Ptuj. V letih 2006 in 2007 je bila pomočnica glavne trenerke slovenske kegljaške reprezentance slepih in slabovidnih, v letih 2008–2012, do odhoda v tujino, pa glavna trenerka te reprezentance.