Lovrenc LAVRIČ

Rodil se je v usnjarski obrtniški družini. Doma se je izučil za usnjarskega pomočnika. Kmalu je odšel v Maribor in se zaposlil pri usnjarju Freudu. V mestu ob Dravi se je seznanil in poročil s hčerko premožnega Nemca Ano Zinthauer. Rodili so se jima štirje otroci: Ana, Erna, Margareta in Alfred. Priženjena dota je Lavriču omogočila nakup zadolžene usnjarne Pressinger v Konjicah. Ko jo je leta 1894 prevzel, je ta obsegala le eno večjo in štiri manjše zidane stavbe ob Dravinji. Leta 1900 je kupil prve stroje in leta 1914 začel graditi kotlovnico, nabavil parno lokomotivo in dal postavit petdeset metrov visok zidan dimnik. V prvih desetih letih dvajsetega stoletja je Lavrič postavljal temelje za prvi industrijski obrat v zgornji Dravinski dolini. Leta 1910 je postavil štiri peči za sušenje usnja, po letu 1910 pa tri bencinske motorje, saj elektrike še ni bilo.

Lavrič je bil podjeten človek in tudi daljnoviden gospodarstvenik. Leta 1920 je zaposloval 140 delavcev. Leta 1921 mu je umrla žena Ana. Po njeni smrti je Lovrenc tovarno prepustil sinu Alfredu in se umaknil v sosednjo Avstrijo. V Konjice se je vračal le še občasno. Pokopan je poleg žene Ane v družinski grobnici na pokopališču v Konjicah.