Ljubo HUMEK

Ljubo Humek je bil eden izmed arhitektov, ki so po drugi svetovni vojni nosili težo obnove porušenega Maribora.
Osnovo za vse gradnje po vojni je predstavljal vodilni regulacijski načrt mesta, ki ga je Ljubo Humek začrtal leta 1949. Bil je prvi arhitekt, ki se je načrtno posvetil glavnim mariborskim urbanističnim vprašanjem. Tako je bil Maribor prvo slovensko mesto, ki je po vojni začelo načrtno urejati svoj urbanizem. V času, ko je bil načrt že končan, Jugoslavija namreč še ni imela zakonsko urejenega urbanističnega načrtovanja.
Humkov urbanistični načrt, ki predstavlja temelj mariborskega urbanističnega sistema, ni bil v celoti realiziran. Nerealiziran je ostal prenos avtobusnega in železniškega terminala na desni breg Drave, izgradnja novega mestnega središča na Taboru in preselitev kaznilnic ter bolnišničnega kompleksa.
Na Humkovo pobudo je bil leta 1952 ustanovljen Zavod za regulacijo Maribora, katerega je leta 1955 nadomestilo podjetje Komuna projekt, na čelu katerega je ostal vse do svoje upokojitve. Podjetje je veljalo za glavno projektantsko organizacijo na Štajerskem in je odločilno prispevalo k razvoju stanovanjske in šolske gradnje.
Humek je leta 1951/1952 dobil štipendijo za obisk Švedske, kjer je našel zglede za gradnjo stanovanjskih blokov. Do prve večje realizacije stanovanjskih objektov po švedskih vzorih je prišlo med letoma 1953 in 1961 ob Gosposvetski cesti v Mariboru. Kompleks, ki je nastal na osnovi Humkove urbanistične zasnove, sestavljajo stanovanjske stolpnice, bloki in spremljajoči objekti (trgovina, zdravstvena postaja, otroški vrtec), ki so vzdolž ulice povezani v celoto.
Humkova odločilna vloga pri urbanističnem oblikovanju mesta Maribor se kaže tudi skozi njegovo načrtovanje zelenih površin v mestu. Zasnoval je parka na Slomškovem trgu in na Trgu generala Maistra, na desnem bregu Drave projektiral novi del Magdalenskega parka in zasnoval promenado v Mestnem parku.
Čeprav je odigral eno izmed ključnih vlog v povojnem snovanju mariborske arhitekture in urbanizma, pa je v mestu ob Dravi deloval že pred vojno. Kot absolvent praške šole za arhitekturo, kjer je diplomiral leta 1938, je s trgovsko-stanovanjsko stavbo na Jurčičevi ulici v središče Maribora vnesel vplive moderne češke arhitekture. Še pred vojno pa se je podpisal tudi pod načrt za poslopje Mariborske tiskarne, ki je nadomestilo stari Scherbaumov mlin, in pod načrte za stanovanjske bloke na Kidričevem trgu.
Vseskozi se je aktivno udeleževal srečanj v slovenski in jugoslovanski zvezi arhitektov, svoja razmišljanja pa objavljal v strokovnih časopisih in revijah kot sta Arhitekt in Nova obzorja.