Lavoslav GREGOREC

Lavoslav Gregorec je po gimnaziji v Mariboru nadaljeval s študijem bogoslovja v Gradcu in leta 1864 doktoriral. Kot kaplan je služboval med drugim tudi v Zrečah, postal leta 1869 profesor teologije v Mariboru in opravljal visoke funkcije v cerkveni hierarhiji; postal je knezoškofovski duhovni svetnik ter kanonik kolegijalnega kapitlja v Strasburgu na Koroškem.

S politiko se je začel ukvarjati že v času službovanja v Mariboru in postal je odločen zagovornik slovenskih narodnostnih zahtev. V letih od 1875 do 1885 je bil urednik takrat edinega slovenskega časnika na Štajerskem, mariborskega Slovenskega gospodarja, nekaj časa tudi Slovencem naklonjenega Südsteirische Post. Politično se je oblikoval tudi kot predsednik slovenskega Katoliškega kluba in po letu 1882 Slovenskega društva, ki je do leta 1906 na temeljih sloge povezovalo slovenske politike v bojih za narodnostne pravice.

Leta 1886 je bil izvoljen v avstrijski državni zbor, kjer je veljal za enega najradikalnejših slovenskih poslancev. Podal je vrsto odmevnih interpelacij; februarja 1894 je ostro zahteval otvoritev slovenskih vzporednic na celjski gimnaziji, kar je privedlo do politične afere in odstopa avstrijske Windischgrätzove vlade. Kasneje je odločno zahteval, da se glede jezikovnih pravic Slovenci z Nemci izenačijo tudi na ostalih področjih javnega življenja.

Odločna nacionalna drža mu je nakopala pravne in finančne posledice, vzeli so mu tudi mariborsko profesuro in ga leta 1895 premestili v Novo Cerkev. Po razpadu politike sloge na Štajerskem se je umaknil iz aktivne politike, ostal pa aktiven z izrazito političnimi članki v Slovenskem gospodarju.
Napisal je tudi več publikacij z versko in politično vsebino.