Ivan LAH

R. 9. dec. 1881 v Trnovem pri Ilirski Bistrici, u. 18. maja 1939 v Ljubljani. Mladost je preživel v Šmarju na Dolenjskem. Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi, četrti razred je končal na Vrtači v Ljubljani, nato pa je obiskoval še gimnazijo. Med bivanjem v Alojzijevišču je začel pisateljevati. Po maturi l. 1903 se je vpisal na praško Karlovo univerzo. Najprej je študiral slavistiko in klasično filologijo, pozneje pa filozofijo pri Masaryku in pedagogiko pri Drtini. Ves čas študija je redno pisal. Črtice, impresionistične novele in zgodbe je objavljal v Dom in svetu, Slovanu in Ljubljanskem zvonu. Poleg tega je v Pragi predelal Upornike ter končal Brambovce in Vaško kroniko. 19. febr. 1910 je promoviral in se odpravil na potovanje na Poljsko, v Rusijo, Bolgarijo in Srbijo. Kot zaveden nacionalist v Ljubljani ni mogel dobiti učiteljske službe na srednji šoli, se je posvečal novinarstvu, in sicer pri Jutru in Dnevu, dveh srbofilskih listih. Ob izbruhu svetovne vojne so ga takoj zaprli na Ljubljanskem gradu, bil pa je tudi v več avstrijskih internacijskih taboriščih. Novembra 1916 se je priključil dunajskemu domobranskemu polku št.24, s katerim je naslednjega dne odrinil na bojišče. 19. avg. ga je romunska granata ranila v hrbtenico, zaradi česar je posledice čutil vse življenje.