KOŠIR, Fani – Meta

Njen oče je bil trgovec Josip Košir, mama pa Frančiška, roj. Medic. Številčna družina je živela v Novem mestu na Glavnem trgu v tako imenovani Koširjevi hiši, kjer je bila trgovina s tekstilnim blagom, med vojno pa je bila stavba uničena. V Novem mestu je Fani končala nižjo gimnazijo (1922–1926), potem pa se je vpisala na učiteljišče v Maribor. Po končanem učiteljišču je odšla v Pariz na tečaj francoskega jezika. Njeno prvo učiteljsko mesto je bilo v hribovski vasi Šentrupert nad Laškim, kjer je učila dve leti. Nato se je v Zagrebu vpisala na višjo pedagoško šolo.

V meščanski šoli v Žalcu, kjer je poučevala tik pred drugo svetovno vojno, se je preko nekaterih sodelavcev povezala s Komunistično partijo. Po pričetku vojne se je umaknila v Novo mesto, kjer jo je veterinar in okrožni sekretar Dušan Jereb povezal z Osvobodilno fronto in vključil v partijsko delo. Junija 1942 je odšla v partizane, kjer je opravljala politično delo, prevzela vodstvo okrožne tehnike, vzdrževala zvezo z zasedenim Novim mestom idr. Njeno partizansko ime je bilo Meta. Na začetku leta 1944 je odšla na Štajersko, tam delovala kot sekretarka AFŽ za Štajersko in ustanovila ter urejala list Borbena Slovenka. Kasneje so jo s Štajerskega odpoklicali v Belo krajino, od koder so jo spomladi 1945 evakuirali v Bari v Italijo, kjer je dočakala konec vojne.

Po vojni se je preselila v Ljubljano, nekaj časa poučevala, nato pa od leta 1947 do konca leta 1950 delovala v uredništvu Kmečke žene. Ko se je le-ta nato združila z revijo Naša žena, je bila naslednjih petnajst let glavna in odgovorna urednica te takrat edine ženske revije pri nas. K sodelovanju z listom je pritegnila strokovnjake različnih področij, ki so svetovali bralkam. V tem času je bila Naša žena med najbolj razširjenimi in priljubljenimi revijami pri nas z izredno visoko naklado.

Po upokojitvi leta 1966 je bila še vedno aktivna v Svetu republike, katerega članica je bila. V tem času je skupaj z drugimi sodelavci prevedla dve obsežni kuharski knjigi, leta 1967 iz srbohrvaškega in leta 1972 iz francoskega jezika.