VARIJ KLEMENS, Tit

O življenju in delu Tita Varija Klemensa (Titus Varius Clemens) pripovedujejo maloštevilni ohranjeni viri, ki omogočajo približno rekonstrukcijo njegove bleščeče kariere, zaradi katere je najbrž povsem upravičena ugotovitev, da je bil »najznamenitejši sin antične Celeje«.

Klemens se je okoli leta 115 rodil premožnim staršem v Celeji, kamor so se njegovi predniki priselili verjetno iz severnoitalijanskega prostora. Veliko premoženje, ki so si ga morda pridobili z gradbeništvom, kamnoseštvom ali trgovino, je rodbini Varijev omogočilo, da so v mestu kmalu dosegli velik vpliv in se povzpeli do viteškega stanu, kar je uspelo zgolj članom najbogatejših in najambicioznejših družin. Klemensova kariera kaže, da je bil v otroštvu in mladosti poleg temeljitega vojaškega usposabljanja deležen tudi vsestranske izobrazbe. Večkrat se je izkazal že kot mlad fant, nato pa so ga talent in ambicije iz rodne Celeje ponesle širom Rimskega cesarstva, koder se je proslavil še s pomembnejšimi uspehi. Napisne plošče, ki so jih v njegovo čast postavili v Celeji in drugod po cesarstvu, razkrivajo potek njegove kariere, ki je zato v glavnih obrisih poznana. Najprej je okoli leta 135 postal prefekt 2. kohorte Galcev, zatem pa tribun XXX. legije. Svojo vojaško kariero je nato uspešno razvijal naprej. Poveljeval je konjenici II. panonskega oddelka, pomožnim četam, ki so bile iz Španije poslane v Tingiško Mavretanijo (Mavretanija Tingitana), nazadnje pa še dvojnemu oddelku britanske konjenice. Po koncu vojaške kariere se je v vlogi finančnega ali prezidialnega prokuratorja posvetil upravljanju, najprej manj pomembnih, nato pa vse važnejših rimskih provinc Kilikije, Luzitanije, Cezarejske Mavretanije, Recije ter Belgike in obeh Germanij. Izredno zaupanje sta mu nato s podelitvijo zelo odgovorne funkcije cesarskega tajnika izkazala cesarja Lucij Ver in Mark Avrelij, ko je potem v Rimu več let vodil njuno dvorno korespondenco. Domneva se, da je v času vojn z Markomani (166–180) kot vojaški strokovnjak in dober poznavalec domače pokrajine sodeloval pri zasnovi vojaškega tabora II. italske legije v Ločici pri Polzeli. Najbrž je bil ravno zaradi zaslug pri organizaciji obrambe in strategiji bojevanja v času markomanskih vojn kot verjetno edini Noričan povzdignjen med senatorje – najuglednejše prebivalce rimskega imperija. V letu 177 je omenjen še kot član ožjega vladarskega sosveta. Njegova nadaljnja življenjska usoda ni poznana; v starejši literaturi se pojavlja podatek, da je okoli leta 180 umrl v Daciji in bil pokopan pri Lipnici/Leibnitz (Flavia Solva), kjer naj bi v 15. ali 16. stoletju v času cesarja Maksimilijana I. Habsburškega celo odkrili njegov grob.

Klemens je veljal za zelo sposobnega in uspešnega človeka. Na vrhuncu slave najbrž ni pozabil niti na domačo Celejo, ki je ravno v 2. stoletju doživela temeljito in razkošno obnovo, in povsem mogoče je, da je pri tem s svojim vplivom in dostopom do blagajne pomagal tudi sam.

Mnenje nekaterih starejših avtorjev, da znameniti kip »noriškega vojaka«, ki je na ogled v celjskem Pokrajinskem muzeju, predstavlja Tita Varija Klemensa, pa zaenkrat ni potrjeno, saj je nastanek kipa datiran v sredino 3. stoletja.

Tit Varij Klemens je bil zelo verjetno sorodstveno povezan s svojim sodobnikom Titom Varijem Priskom (Titus Varius Priscus), ki je tudi bil rojen v Celeji in ki je tudi napravil uspešno vojaško in civilno-upravno kariero.