Karl PRIJATELJ

Rodil se je v Kamniku, ker je bila tisti čas njegova mama zaradi zdravstvenih težav na Gorenjskem, sicer pa je izhajal iz Ribnice, kamor se je družina kmalu vrnila. V Ribnici je preživel otroštvo in pričel obiskovati osnovno šolo. V letu 1894 je osnovno šolo obiskoval v Ljubljani in nameraval nadaljevati šolanje na tamkajšnji gimnaziji. Zaradi potresa v Ljubljani, ki je poškodoval gimnazijsko stavbo, se je leta 1895 vpisal na gimnazijo v Novo mesto, kjer se je šolal osem let in leta 1903 maturiral.

Po študiju geografije na dunajski univerzi je najprej poučeval v Gorici, po koncu prve svetovne vojne pa se je moral iz Gorice umakniti. Najprej je poučeval na realki v Ljubljani in nato v Mariboru, kjer je bil tako kakor nekdaj v Gorici ravnatelj prof. Tominšek. Leta 1933 je postal načelnik na ministrstvu za prosveto v Beogradu. Tam je preživel tudi drugo svetovno vojno, nato pa je bil premeščen na prosvetno ministrstvo v Ljubljano, kjer je bil upokojen.

Poleg rednega profesorskega dela je Prijatelj priredil izdajo Zemljepisa za srednje šole II Milana Pajka (1924), skupaj z drugimi pa Zemljevid evropskih zemljin (1930), Zemljepis Evrope (1932) in Stvarno kazalo k Časopisu za zgodovino in narodopisje I – XX (1926).

Leta 1978 je kot edini še živeči sošolec dočakal 75. obletnico mature. Takrat je v intervjuju za Dolenjski list profesorju Karlu Bačerju zaupal nekaj dragocenih spominov na Novo mesto v gimnazijsko obdobju, kjer je najprej bival na Capavem bregu pri sodišču pri Andersovih, kasneje pa pri Ribnčanki, znani dijaški gospodinji Zobčevi. Spomnil se je tudi znanih Novomeščanov, med njimi pisatelja Trdine, pesnika Ketteja, patra Lacka in drugih.