Karel FLORIAN

Rodil se je očetu Karlu in materi Mariji Terpinc, sestri Fidelija Terpinca. Šolal se je na liceju v Ljubljani. Leta 1823 je obiskoval 2. gramatikalni razred in bil odličen.Še najbolj znan sošolec je bil sin ljubljanskega odvetnika Maksimilijana Wurzbacha, Jožef. Leta 1829 se je začel uvajati v Terpinčevo trgovsko in podjetniško dejavnost, ker je bil edini primerni naslednik. Leta 1932 je od strica Fidelija in deda Blaža Terpinca prevzel vse proizvodne obrate v Kranju. Mlin in žago na Lajhu od strica ter kocarijo in usnjarno z mlinom za ježice od deda. Leta 1939 je prodal usnjarno na Lajhu Karlu Pollaku iz Tržiča. Tovarna kocev je bila v tehničnem pogledu zastarela. Njen propad je pospešila še nova gorenjska železnica in po Florjanovi smrti je prenehala delovati.

Po letu 1842 je Florian v Savskem predmestju skupaj z Valentinom Pleiweisom in Matejem Erženom ustanovil “kosarno”, ki jo je občina leta 1847 začela uporabljati za nastanitev vojaštva.
V Kokrškem predmestju je podedoval posest, poznano pod imenom Florianova gilta. Obsegala je posamezna zemljišča (njive, travnike), Sodarjevo kajžo pri hujskem mostu in velik gospodarski kompleks s pristavo, ki je ležal med nekdanjo tovarno Semperit in mostom čez Kokro na današnji cesti Staneta Žagarja. Na tem posestvu je dal v prvi polovici 60. let zasaditi več kot 1000 murvinih dreves in nameraval gojiti sviloprejke.

Bil je tudi narodnozaveden meščan. V ozkem krogu zavednih kranjskih slovenskih meščanov, Prešernovih prijateljev in znancev so sestavili peticijo, ki jo je predložil Karel Florian kot zastopnik mesta Kranja 6. aprila 1848 na zadnjem zasedanju stanovskega deželnega zbora v Ljubljani, a ni prišla na dnevni red. Peticija je med drugim zahtevala mestno samoupravo, šolo v slovenskem jeziku, vključno s slovensko univerzo in podržavljenje cerkvenega premoženja.