Jurij KRAIGHER

Rodil se je v Hraščah pri Postojni, očetu Juriju in materi Antoniji (roj. Doles). V Ljubljani je končal realko in nadaljeval s študijem tehnike na Dunaju. Tu se je seznanil s Stankom Bloudkom, ki ga je navdušil za letalstvo. Ob izbruhu 1. sv. vojne je kot prostovoljec prišel v vojaško pilotsko šolo v Aspern pri Dunaju, ki jo je kot podporočnik l. 1915 končal s pilotskim izpitom. Tu je bil nekaj časa tudi učitelj letenja. Nato je bil pilot v avstro-ogrski vojski, ko pa se je Italija obrnila proti nekdanji zaveznici Avstro-Ogrski, je prebegnil na italijansko stran (l. 1918), bil nekaj časa vojni ujetnik, proti koncu vojne pa je postal prostovoljec v srbskem letalstvu ter kot poročnik v kraljevini Jugoslaviji delal na letališču v Novem Sadu in Sarajevu. Po vojni je bil razočaran nad razmerami v novi državi pa tudi v rodni Primorski, ki je bila pod okupacijo Italijanov, in je l. 1921 odšel v ZDA, kjer je delal v letalski industriji najprej kot delavec, nato kot mehanik-monter, končno pa kot preizkusni pilot v letalski industriji (v New Yorku na Long Islandu pri družbi Curtiss in Wright Aeronautical). Za kratek čas se je neuspešno preizkusil z lastnim letalskim podjetjem (l. 1925), ko je skupaj s prijateljem kupil letalo in z njim prevažal ljudi, zato se je še istega leta zaposlil pri Brock in Weymouth v Philadelphii, kjer so izvajali fotografska snemanja za potrebe kartografije (do l. 1929). Potem je postal poštni in zatem še potniški pilot na novo ustanovljene ameriške družbe Pan American Airways (1929-1942), kjer je kmalu postal kapitan na trimotornih potniških letalih, bil je tudi med piloti te družbe, ki so vzpostavljali redne potniške proge med ZDA in Srednjo ter Južno Ameriko (Mehika, Panama, Kuba). Med l. 1931 in 1938 je bil vodja pilotov v Mexico Citiyu. L. 1932 je izumil in patentiral napravo za stroboskopsko sinhronizacijo vrtljajev zračnih vijakov za letala z več motorji. L. 1936 je izdelal program tipiziranega pristajanja za večmotorna letala, ki so ga kmalu uporabljali za vsa vijačna potniška letala po svetu. Znamenit je njegov poskusni šestdnevni polet l. 1937 v petih etapah (Brownsville-Cristobal-Lima-Santiago-Buenos Aires-Rio de Janeiro) z letalom lockheed electra, s katerim se je zapisal v zgodovino ameriškega letalstva. Prvi je z velikim potniškim letalom preletel Ande in dosegel svetovni hitrostni rekord za potniška letala ter tako utrl pot prekocelinskim in medcelinskim potniškim poletom. L. 1938 je napredoval v operativnega direktorja zahodnega oddelka družbe (Western Division), nato pa še v tehničnega direktorja oddelka Pan American African (1941-1942), ki je bilo na videz civilno podjetje, imelo pa je povsem vojaške naloge (oskrbovanje enot na afriških in azijskih bojiščih). L. 1942 se je javil v USAF (ameriško vojno letalstvo), kjer so ga dodelili v poveljstvo za transport, postal je podpolkovnik. Za potrebe ameriških letalskih baz, s katerih so Američani bombardirali strateške cilje (v Avstriji, Jugoslaviji, Madžarski, Romuniji in južni Nemčiji), so prevažali opremo in osebje. Po kapitulaciji Italije (l. 1943) je bil dodeljen ameriškim sredozemskim letalskim silam pod vodstvom generala Eakerja in je postal polkovnik. Od l. 1944 je bil vodja oddelka za reševanje sestreljenih anglo-ameriških letalcev iz okupirane Evrope. Sodeloval je tudi z jugoslovanskim Vrhovnim štabom NOV in POJ, bil je kontaktna oseba generala Eakerja za zvezo s Titom, doživel je desant na Drvar in poročilo o njem prenesel v Bari ter veliko naredil za učinkovitejšo anglo-ameriško letalsko pomoč partizanom. L. 1947 se je vrnil v civilno letalstvo (am. podjetje Aeroservis), bil od l. 1948 do upokojitve l. 1957 direktor in v. d. generalnega direktorja letalskega oddelka Arabian American Oil Co. v New Yorku in Dahranu (Savdska Arabija), po upokojitvi pa je še nekaj časa delal pri družbi kot svetovalec. Po dokončni upokojitvi se je umaknil na svoje posestvo v Litchfieldu, (Connecticut, ZDA), kjer je v starosti 93. let umrl.
Prejel je več letalskih odlikovanj, srebrno zvezdo in dve odlikovanji legije časti ter jugoslovansko partizansko zvezdo I. reda. Bil je bratranec pisatelja in zdravnika Alojza Kraigherja.