Julius RAKUSCH

Član stare nemške celjske družine. Leta 1870 se je zaposlil v trgovini z železnino, ki je bila last njegovega očeta Daniela Rakuscha. Po očetovi smrti je pod starim imenom z bratom Josephom vodil trgovino, po bratovi smrti v letu 1897 pa je postal edini lastnik podjetja, ki je zaradi dobrega poslovodenja postalo eno najuglednejših te vrste v monarhiji. Kot poslovnež širokega formata je sodeloval pri številnih gospodarskih podvigih v Celju in drugod; bil je soustanovitelj tovarne emajlirane posode A. Westna v Celju, Lenkovega I. celjskega mestnega mlina, Lorberjeve strojne tovarne v Žalcu in Westnove tovarne posode v Bratislavi.

Istega leta kot njegov županski predhodnik Stiger (1879) je postal član celjskega občinskega odbora in ko je Stiger v letu 1893 postal župan, je zasedel podžupansko mesto. Po njegovi smrti je v začetku leta 1903 prevzel županstvo.

V času njegovega županovanja so se zaključili številni že prej zastavljeni in novi projekti. Z izgradnjo mestnega vodovoda se je rešilo osnovno življenjsko vprašanje mesta Celja, zgradili so Meščansko dekliško šolo, pridobili mestni občini zemljišča za kopališča ob Savinji, posestvo Spodnji Lanovž in še številne druge nepremičnine. Kot župan je bil izrazit pospeševalec obrti in podpornik socialnega skrbstva. Omeniti velja tudi regulacijska dela na Savinji, obnovo plinarne in širitev plinskega omrežja ter ureditev številnih objektov javnega značaja. Leta 1905 so med drugim položili temeljni kamen za Nemško hišo in poleg Splošne bolnišnice Celje predali uporabi sodobno opremljen izolirni oddelek.

Zaradi zaslug in splošnega ugleda, saj je bil častni član skoraj vseh celjskih nemških društev in tudi izredno socialno naravnan, so mu leta 1908 kot prej Stigerju podelili častno meščanstvo. Deutsche Wacht z datumom 28. 12. 1910 opisuje veličasten pogreb z množično udeležbo, ki naj bi je Celje ne videlo od pogreba zadnjega celjskega grofa.